VSL Sklep III Cp 1602/2024

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo prošnji A. A. za vpogled v spis ter ji dovolilo, da ga po pravnomočnosti sklepa pregleda in fotokopira.

2Tožnik, ki sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP,¹ pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Trdi, da prosilka nima nobenih obveznosti iz kreditne pogodbe, saj je anuitete plačeval in jih plačuje izključno on. Ne drži, da predstavlja kreditna obveznost skupno premoženje. Tožnikovo in prosilkino skupno premoženje predstavlja stanovanjska hiša v B. V njen nakup in izgradnjo sta oba investirala po enakih deležih, pri čemer je tožnik skladno z dogovorom najel kredit za nakup zazidljivega stavbnega zemljišča, ki ga tudi odplačuje. Prosilka je v izgradnjo prispevala svoja finančna sredstva v enakem znesku. Njuna prispevka predstavljata za vsakega polovico vrednosti nepremičnine. Ker je v zemljiški knjigi že vknjižena kot solastnica (z deležem do ½) nepremičnine v B., prosilka ne izkazuje upravičenega interesa za pregled spisa. Delež, ki ustreza njenemu vložku, bo obdržala tudi po delitvi premoženja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Izpodbijana odločitev, s pravno podlago v drugem odstavku 150. člena ZPP², temelji na ugotovitvah, (1) da tožnik s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti notarskega zapisa kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve (oba z dne 17. 5. 2005), ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke, izbris neveljavne vknjižbe ter plačilo 46.444,08 EUR, (2) da se je prosilka na podlagi izpodbijane kreditne pogodbe zavezala kot porok in plačnik, (3) da sta tožnik in prosilka v času sklenitve izpodbijane kreditne pogodbe živela v zunajzakonski skupnosti, ki je kasneje razpadla. Pritožnik tem ugotovitvam ne nasprotuje, trdi pa, da predstavlja najeti kredit njegov vložek v skupno premoženje ter da je obveznosti po kreditni pogodbi izpolnjeval in jih še vedno izpolnjuje izključno on.

5Skladno s 67. členom DZ³ so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Enake pravne posledice na premoženjskem področju veljajo tudi za zunajzakonska partnerja (prvi odstavek 4. člena DZ). Obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, so skupne obveznosti zunajzakonskih partnerjev, za katere odgovarjata nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju (prvi odstavek 82. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena DZ). S kreditom je bil financiran nakup nepremičnine v B., ki predstavlja tožnikovo in prosilkino skupno premoženje. Obroki kredita, vrnjeni pred prenehanjem zunajzakonske skupnosti, spadajo v pasivo skupnega premoženja. Tožnik v pritožbi ne trdi, da bi (do razpada zunajzakonske skupnosti) kredit odplačeval s sredstvi svojega posebnega premoženja (tj. premoženja, ki ga je pridobil pred začetkom zunajzakonske skupnosti s prosilko ali neodplačno med trajanjem te skupnosti - prvi odstavek 77. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena DZ). Dolg iz naslova kredita torej bremeni tožnika in prosilko solidarno, ker je bil kredit najet v korist obeh in vložen v skupno premoženje.

6Prosilkino upravičeno korist za pregled in prepis spisa pa dodatno izkazuje tudi dejstvo, da se je na podlagi s tožbo izpodbijane kreditne pogodbe zavezala kot porok in plačnik, kar njeno obveznost v razmerju do upnika (banke) izenačuje z obveznostjo glavnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ⁴).

7Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato do povrnitve stroškov, ki so ji nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, ni upravičena (prvi odstavek 165. člena, šesti odstavek 163. člena ter prvi odstavek 154. člena ZPP).

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Skladno z drugim odstavkom 150. člena se drugim osebam (torej osebam, ki niso stranke postopka), ki imajo upravičeno korist, lahko dovoli pregled in prepis posameznih spisov.
³ Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017, s spremembami in dopolnitvami.
⁴ Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami.