VSK Sklep CDn 241/2017

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis ne dovoli.

Okrajno sodišče v Kočevju je po zemljiškoknjižni sodniški pomočnici s sklepom Dn 135862/2016 z dne 29.6.2016 dovolilo, da se pri zgoraj navedeni nepremičnini na podlagi tožbe P 135/2016, vložene pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, pri osnovnem pravnem položaju nasprotnega udeleženca (to je vknjiženi lastninski pravici do celote) vpiše zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice. Ugovor nasprotnega udeleženca je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila.

Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. V pritožbi navaja, da je vpis zaznambe spora pri celotni nepremičnini neutemeljen. Meni, da je sodišče pri odločanju o predlogu za vpis predlagane zaznambe spregledalo 15. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki določa način vpisa pravnega dejstva, ki se nanaša samo na del idealnega deleža. Sodišče bi moralo idealni delež nasprotnega udeleženca do celote (1/1) razdeliti na dva idealna deleža, to je na idealni delež 1/3 in idealni delež 2/3, saj se tožba na ugotovitev lastninske pravice glasi samo na 1/3 nepremičnine. Spor poteka samo v tem obsegu.

Pritožba je utemeljena.

Predmet izpodbijanega vpisa je zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice predlagatelja. Zaznamba spora je pravno dejstvo, ki omejuje osnovni pravni položaj nepremičnine (vknjiženo lastninsko pravico). ZZK-1 v šestem odstavku 13.a člena, ki je pričel veljati z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C) določa, da se pravice in pravna dejstva, ki pogojno ali nepogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini (med katere sodi tudi zaznamba spora) vpisujejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine in ne neposredno pri nepremičnini¹. Vendar ta določba ne pomeni, kot zmotno meni sodišče prve stopnje, da se zato vsa pravna dejstva, zaznamovana v zemljiški knjigi (razen zaznamb, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika) vpisujejo pri celotni nepremičnini, zaradi katere poteka spor in ne le na tistem delu, ki je naveden v izreku predmetne tožbe. Kaj takega iz veljavnih določb ZZK-1 ne izhaja. Nasprotno. Zakon v 15. členu izrecno predvideva možnost vpisa pravnega dejstva v breme idealnega deleža in določa način vpisa takšne zaznambe. Tovrstne zaznambe namreč pravni položaj nepremičnine, na katerega se nanašajo, lahko omejujejo le v obsegu, kolikor izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis.

V konkretnem primeru iz tožbe, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, izhaja, da se z njo v korist predlagatelja zahteva ugotovitev lastninske pravice le do 1/3. Zato je lastninsko pravico nasprotnega udeleženca z zaznambo mogoče omejiti le v tem obsegu. Stališče sodišča, ki je v konkretni zadevi na podlagi tožbe za ugotovitev lastninske pravice predlagatelja do 1/3 dovolilo zaznambo spora pri lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, ni pravilno. Pritožba na to utemeljeno opozarja.

Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Gre za strogo formalen postopek. Sodišče v njem preizkuša skladnost med predlogom in listino, ki je podlaga za vpis, in vpis dovoli, če (poleg drugih pogojev) utemeljenost predloga izhaja iz listine, na podlagi katere se vpis zahteva (148. člen ZZK-1). Ker je predlagatelj v konkretnem primeru predlagal vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice, glede katere je zaznamba spora predlagana, pa se vodi le glede solastniškega deleža 1/3, skladnosti med predlogom in listino ni. Iz listine, ki je podlaga za vpis, ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.

Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da vpis ni dovoljen (tretja točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

----------

1 Pred uveljavitvijo ZZK-1C je ZZK-1 v tretji točki drugega odstavka 177. člena določal, da se pravno dejstvo vpisuje pri nepremičnini, na katero se nanaša. V ta namen (za razliko od sedaj veljavne ureditve v 15. členu ZZK-1), tudi ni predvideval razdelitve solastniškega deleža (prim. VSK I Cp 1217/2005).