UPRS Sodba IV U 105/2023-9

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1404/2023 z dne 17. 8. 2023 se v I. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu odpravi in se prošnji za brezplačno pravno pomoč prosilca A. A. delno ugodi ter se mu dodeli redna brezplačna pomoč v postopku preiskave, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. II Kpr 54855/2023 in v nadaljnjem kazenskem postopku v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na I. stopnji do pravnomočno končanega kazenskega postopka od 9. 8. 2023 dalje, v preostalem delu pa se prošnja navedenega prosilca zavrne.

Glede poteka upravnega postopka in bistvenih navedb strank v upravnem sporu

1Z izpodbijano odločbo je toženka prošnji A. A. (prizadete stranke v tem postopku) za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) pred sodiščem I. in II. stopnje ugodila in ji od 9. 8. 2023 dalje odobrila redno BPP v postopku preiskave, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. II Kpr 54855/2023 in v nadaljnjem kazenskem postopku v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na I. stopnji, na II. stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS do pravnomočno končanega kazenskega postopka.

2Iz obrazložitve izhaja, da je prošnja prosilca v celoti utemeljena, skladno z 10. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz podatkov je razvidno, da je bil zoper prosilca v navedenem postopku odrejen pripor s sklepom opr. št. II Kpr 54855/2023 z dne 29. 7. 2023, pri čemer je bil prosilec poprej že v pridržanju. Okrožno državno tožilstvo v Celju je podalo predlog za podaljšanje pripora opr. št. Kt 14433/2023 z dne 10. 8. 2023, glede katerega je bil prosilčev pooblaščenec z dopisom z dne 11. 8. 2023 pozvan, da poda odgovor na predlog v roku 24 ur. Organ ugotavlja, da sta izpolnjena subjektivni in objektivni pogoj za dodelitev BPP. Glede na to, da se prosilec nahaja v priporu, in torej gre za nujni postopek, v katerem so po Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj, je toženka prosilcu BPP dodelila v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na I. in II. stopnji ter pred Vrhovnim sodiščem RS, do pravnomočno končanega kazenskega postopka, od 9. 8. 2023 dalje.

3Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da odločitev organa ni pravilna in ne zasleduje namena BPP, organ pa z izpodbijano odločbo ni zadostil standardu obrazloženosti. Navaja, da sama dodelitev BPP prosilcu ni sporna, sporen pa je njen obseg. Ker kazenski postopek pred sodiščem I. stopnje ni zaključen oz. v navedenem postopku še ni bila izdana sodba, to toženki preprečuje odločitev o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje tudi pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS in je odločitev organa BPP v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V tej fazi postopka namreč ni gotovo, ali bo prosilec BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS sploh potreboval. Ob takšnih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da prosilec izkazuje verjetne izglede za uspeh. Tožnik meni, da prosilec ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP. Tudi upravno sodišče je v svojih odločitvah že pojasnilo, da je določbo 4. in 5. alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP treba razlagati tako, da je za dodelitev BPP potrebno izvesti presojo v smislu 24. člena ZBPP za vsako stopnjo. Ker torej postopek pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS ni v teku in tudi ni gotovo, da bo, je dodelitev BPP ob obstoječem dejanskem stanju preuranjena in nerazumna. Toženka preudarkov, ki so jo vodili pri odločanju, ni obrazložila in ni navedla razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje upravičevali dodelitev BPP v spornem obsegu (torej za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje in Vrhovnim sodiščem), s čimer po prepričanju tožnika ni zadostila standardu obrazloženosti. Da bi bilo sodno odločbo mogoče preizkusiti, mora namreč vsebovati vsa pravno odločilna dejstva (konkretizirane okoliščine in podlago za odločitev) s takšno stopnjo podrobnosti, da je odločbo mogoče preizkusiti. Tožnik še dodaja, da na podlagi prvega odstavka 11. člena ZBPP lahko prosilec zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka. Prosilec bo lahko po tem, ko bo postopek v zadevi III K 14219/2022, ki se vodi pred sodiščem I. stopnje, zaključen, vložil novo prošnjo za BPP in v novi prošnji navedel želeno vrsto, obliko in obseg BPP. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo v I. točki izreka spremeni tako, da se prosilcu dodeli redno BPP za pravno svetovanje in zagovarjanje v navedenem postopku preiskave in v nadaljnjem kazenskem postopku v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na prvi stopnji, v presežku pa prošnjo zavrne oz. podredno, da zadevo po odpravi izpodbijane odločbe vrne v ponovni postopek.

4Toženka odgovora na tožbo ni podala, po pozivu sodišča pa je poslala upravni spis.

5Sodišče je tožbo poslalo v izjavo tudi prizadeti stranki - prosilcu A. A., ki pa odgovora na tožbo ni podal in sicer ni sodeloval v postopku.

K izreku:

6Tožba je utemeljena.

7Sodišče namreč v obravnavani zadevi uvodoma ugotavlja, da med strankama in prizadeto stranko ni sporno, da prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev redne BPP ter da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev redne BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje.

8Med strankama in prizadeto stranko pa je sporno, ali izpolnjuje objektivni pogoj za navedeno BPP tudi v obsegu pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS. Tožnik namreč ugovarja, da je toženka nepravilno preučila izpolnjevanje pogojev po 24. členu ZBPP glede pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS (sodišče sicer še ugotavlja, da v tem delu prosilec niti ni zaprosil za BPP) ter posledično v tem delu preuranjeno, neobrazloženo in neutemeljeno dodelila redno BPP prosilcu.

9BPP po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

10Oblike BPP določa 26. člen ZBPP. To so: pravno svetovanje, sestava, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na I. in II. stopnji; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti in kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

11Prosilec navede obliko in obseg želene BPP v svoji prošnji, če tega ne stori, pa odloči o tem pristojni organ za BPP po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP). BPP se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP), organ za BPP pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP) oziroma dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi, npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na I. stopnji (2. alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).

12Do BPP je na podlagi 13. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

13Minimalni dohodek ob upoštevanju 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in 2. člena Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 3. 2023 dalje znaša 465,34 EUR, kar torej pomeni, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 930,68 EUR.

14Iz podatkov spisa Bpp 1399/2023 izhaja, da je prosilec samska oseba (enajsti odstavek 10. člena Zakona o uveljavljanju pravice iz javnih sredstev, v nadaljevanju ZUPJS).

15Po določilih prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja, pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določila zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Na podlagi določila 27. člena ZSVarPre se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, torej višino 22.336,32 EUR.

16Prosilec se trenutno nahaja v priporu v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora v Celju. Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je prejemal dohodek iz opravljanja samostojnega podjetništva, vendar je po pooblaščencu pojasnil, da dohodka zaradi odvzema prostosti ne opravlja več in iz tega naslova ne prejema več dohodka. V skladu z določilom prvega odstavka 21. člena ZSVarPre zato sodišče njegovega dohodka ni upoštevalo. Glede na to, da prosilec trenutno nima nobenega dohodka, ne presega z zakonom določenega dohodkovnega cenzusa.

17Prosilec je lastnik tovornega vozila Mercedes Benz, za katerega je predložil račun o nakupu z dne 17. 5. 2023 za ceno 1.190,00 EUR, kar je sodišče upoštevalo kot vrednost vozila. Drugega premoženja, ki bi se upoštevalo pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja, nima, zato v celoti izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP.

18Glede na 24. člen ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialnoekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Skladno z odločitvijo Vrhovnega sodišča X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015 (na katero se sklicuje tudi toženka v obrazložitvi) pa pri dodelitvi BPP v kazenski zadevi 24. člena ZBPP ni mogoče razlagati tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna; pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena. Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. čl. Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev¹. Tako izhaja tudi iz Priporočila Evropske komisije z dne 27. 11. 2013 o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih, ki v 12. členu določa, da bi bilo treba v primerih, ko je oseba obdolžena storitve kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče kazen zapora, šteti, da je dodelitev BPP v interesu pravičnosti.

19S predmetno prošnjo je prosilec zaprosil za dodelitev BPP zaradi kazenskega postopka, ki zoper njega trenutno teče pod opr. št. II Kpr 54855/2023 pred Okrožnim sodiščem v Celju v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji stopnji.

20Iz upravnega spisa izhaja, da je prosilec osumljen storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-l). Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena zaporna kazen od treh do petnajstih let in denarna kazen. Zoper prosilca je bil v navedenem kazenskem postopku odrejen pripor s sklepom opr. št. II Kpr 54855/2023 z dne 29. 7. 2023, pri čemer je bil prosilec poprej že v pridržanju. Nadalje je Okrožno državno tožilstvo v Celju podalo predlog za podaljšanje pripora opr. št. Kt 14433/2023 z dne 10. 8. 2023, glede katerega je bil prosilčev pooblaščenec z dopisom z dne 11. 8. 2023 pozvan, da poda odgovor na predlog v roku 24 ur.

21Ocena glede možnosti uspeha v konkretnem kazenskem postopku, glede na zgoraj razlogovano, ostaja glede dodelitve pred sodiščem I. stopnje nebistvena, mogoče pa je zaključiti, da je izid zadeve za prosilca zagotovo življenjskega pomena. Izid zadeve ima za prosilca prav tako vpliv na njegov osebni in socialno ekonomski položaj.

22Glede na ugotovitev, da prosilec izpolnjuje tako subjektivni kot objektivni pogoj za dodelitev BPP, je ugotoviti, da prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev redne BPP v postopku preiskave, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. II Kpr 54855/2023 in v nadaljnjem kazenskem postopku v obliki pravnega svetovanja in zagovarjanja pred sodiščem na I. stopnji do pravnomočno končanega kazenskega postopka od 9. 8. 2023 dalje.

23Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je te razloge, ki jih povzema tudi sodišče, toženka podala izrecno le glede dodelitve BPP pred sodiščem I. stopnje, ni pa navedenega razlogovala glede dodelitve BPP pred sodiščem II. stopnje in pred Vrhovnim sodiščem RS (sodišče pripominja, da je sicer v delu odobritve BPP v zadevi za pravno pomoč zagovornika pred Vrhovnim sodiščem RS toženka tudi presegla prošnjo prosilca, ki je izrecno zaprosil za BPP le pred sodiščem I. in II. stopnje, kot v izpodbijani odločbi v 13. odstavku obrazložitve navaja sama toženka in kot sicer tudi izhaja iz prošnje prosilca v upravnem spisu; že zaradi navedenega je zato sodišče v delu I. točke izreka glede odobritve BPP v zadevi za pravno svetovanje in zastopanje pred Vrhovnim sodiščem RS izpodbijano odločbo odpravilo). Poleg tega se toženka sklicuje še na c točko tretjega odstavka 6. člena EKČP in pa na Priporočila Evropske komisije z dne 27. 11. 2013 o pravici do BPP za osumljene ali obdolžene osebe v kazenskih postopkih, po katerih je šteti, da ko je zagrožen odvzem prostosti, je to okoliščina, ki terja BPP obdolžencu brez lastnih sredstev oz. ko je oseba obdolžena storitve kaznivega dejanja, za katerega se lahko izreče kazen zapora, šteti, da je dodelitev BPP v interesu pravičnosti, vendar pa iz navedenega ni razbrati, da bi se to izrecno nanašalo tudi na postopek pred sodiščem II. stopnje.

24Glede II. stopenjskega postopka (za katerega med strankama in prizadeto stranko ni dvoma, da se zoper prosilca (še) ne vodi) pa toženka ni podala nobenih razlogov, zakaj je prošnji ugodila, razen, da so v ZKP določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj. Načelo ekonomičnosti postopka je temeljno načelo sicer tudi v postopkih dodeljevanja BPP, vendar pa je treba v njih tudi upoštevati, da je skladno s tem načelom smiselno ob uporabi 28. člena ZBPP dodeljevati BPP le v obsegu, v katerem je potrebna. Zato lahko že organ za BPP določi tudi ožji obseg BPP od zaprošene, in sicer če bo že z ožje dodeljeno BPP dosežen pričakovani rezultat. V trenutni fazi postopka, ko se II. stopenjski postopek (še) ne vodi, po oceni sodišča zadošča, tako kot to zatrjuje tudi tožnik, da je BPP za tožnika nujna in sorazmerna le glede trenutnega postopka preiskave in v nadaljnjem kazenskem postopku pred sodiščem I. stopnje (in to ne glede na oceno možnosti uspeha v tej fazi), saj bo po oceni sodišča že z dodeljeno obliko BPP pred sodiščem I. stopnje v trenutni fazi zadeve dosežen pričakovani rezultat (da ne bi že v tej fazi postopka bil dosežen pričakovani rezultat, nista zatrjevala ne toženka ne prizadeta stranka), ne pa šele v še negotovi fazi postopka pred sodiščem II. stopnje.

25Sodišče tudi poudarja, kot je zatrjeval sicer že tožnik, da bo lahko prosilec vložil novo prošnjo za dodelitev BPP za morebitna nadaljnja dejanja v postopku (pred sodiščem II. stopnje), za katera bi se kasneje izkazalo, da jih je treba opraviti, toženka pa bo njegovo prošnjo, ob izpolnjevanju formalnih pogojev, obravnavala in o njej vsebinsko odločila (četudi ob kratkih rokih v obliki nujne BPP) ter - če bodo izpolnjeni pogoji, BPP tudi dodelila.

26Posledično je ugotoviti, da je toženka s svojo odločitvijo glede dodelitve BPP v obsegu pred Vrhovnim sodiščem RS presegla prosilčevo prošnjo, zato je v tem delu sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v navedenem obsegu I. točke izreka odpravilo, skladno z 28. členom ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 207. in prvim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Hkrati pa tudi toženka glede na trenutne okoliščine zadeve in fazo postopka preiskave navedene prosilčeve zadeve ni opravila ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP pred sodiščem II. stopnje (24. člen ZBPP). Razlog za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP ne predstavlja samo za sebe dejstvo, da prosilec potrebuje odvetnika za sestavo pravnega sredstva, kar je pomembno za njegov socialnoekonomski položaj, kot je ugotavljal organ. Kljub temu pa je organ sklenil, da prosilec že sedaj izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP tudi v še bodoči negotovi fazi pred sodiščem II. stopnje.

27Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oz. se do njih opredeli na način, da jih lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.² Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče tožbi ugodilo in v izpodbijanem delu I. točke izreka glede dodelitve BPP pred sodiščem II. stopnje odločbo odpravilo ter v tem delu predlog prosilca zavrnilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), v delu glede zaprošene BPP pred sodiščem I. stopnje pa prosilčevi prošnji ugodilo, iz razlogih, razlogovanih v odstavkih 12 do 22 te obrazložitve.

28Sodišče je zaradi navedenega zato v zadevi skladno s prvim odstavkom 7. člena v povezavi s prvim odstavkom 65. člena ZUS-1 s sodbo odločilo o tožbenem zahtevku na odpravo izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu I. točke izreka odločbe, ker je bilo takšno odločitev treba sprejeti zaradi narave same zadeve in ker dajejo podatki iz upravnega spisa zanesljivo podlago za odločitev. Sodišče je zato izpodbijani sklep presojalo le v izpodbijanem delu, v katerem je tako tožnik uspel. Ker dejansko stanje med strankama ni sporno, je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1. Sodišče je v zadevi meritorno odločilo v sporu polne jurisdikcije, v skladu z načelom ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški.³

¹ Navedeno je razvidno tudi iz sodne prakse ESČP, npr. sodba v zadevi Quaranta proti Švici z dne 24. 5. 1991.
² Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.
³ Enako tudi Upravno sodišče RS v sodbah I U 1784/2017 z dne 6. 2. 2018 in I U 1858/2015 z dne 16. 11. 2016.