VSL Sklep IV Cp 617/2024

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točki I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je 9. 9. 2022 po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, po kateri se stiki med nasprotno udeleženko in mld. sinom A.-jem (roj. ... 2016) začasno izvajajo enkrat tedensko pod nadzorom strokovnega delavca v prostorih centra za socialno delo (CSD).

2Nasprotna udeleženka je vložila ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo (točka I izreka izpodbijanega sklepa), ter hkrati po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, v kateri je določilo, da stiki med A.-jem in nasprotno udeleženko začasno potekajo enkrat tedensko preko klica, da je nasprotna udeleženka dolžna sodišču vsak prvi in tretji petek v mesecu predložiti rezultat testa na alkohol in prepovedane droge ter da sta se nasprotna udeleženka in predlagatelj dolžna vključiti v ustrezen program krepitve starševskih kompetenc (točka II izreka izpodbijanega sklepa). Odločilo je še, da bo o stroških postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe odločilo s končno odločbo (točka III izreka).

3Zoper točko I izreka sklepa se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugo sodnico. Meni, da izpodbijani sklep temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, ker prvo sodišče ni izvedlo vseh dokazov, da bi ugotovilo materialno resnico, kar je v postopkih, v katerih se varuje koristi mld. otroka, treba storiti. Posledično je sklep obremenjen tudi s kršitvijo pravic nasprotne udeleženke iz 22. in 25. člena Ustave RS ter absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče se je oprlo le na navedbe predlagatelja, ki jih ni z ničemer preverjalo ali tehtalo. Kljub predlogu ni zaslišalo strokovne delavke CSD, ki bi mogla potrditi ali zavrniti predlagateljeve navedbe. Ta dokazni predlog je bil substanciran in konkretiziran in je v zvezi z odločilnimi dejstvi. Čeprav v spisu ni niti enega samega dokaza, da bi nasprotna udeleženka bila pod vplivom alkohola, ko je bila s sinom, je sodišče prve stopnje sprejelo tezo, da naj bi domnevna alkoholiziranost nasprotne udeleženke ogrožala otroka. Predlagatelj navedbe podaja zaradi lastnih interesov ali škodoželjnega nagajanja nasprotni udeleženki. Sodišče bi moralo to prepoznati in ne bi smelo njegovih navedb šteti za izkazane, upravičene ali utemeljene. Ker tega ni storilo, se izkaže, da udeležencev postopka ne obravnava enakopravno. Spregledalo je tudi, da mnenje CSD ne temelji na nobenem dokazu ali indicu glede škodljivega pitja alkohola in uporabe prepovedanih drog, saj ji na CSD nihče nikoli ni vzel vzorca krvi, urina ali las ter opravil toksikološke analize. Mama nasprotne udeleženke je močno nastrojena zoper njo in vselej izpoveduje ali ravna v korist predlagatelja, zato ji prvo sodišče pri presoji otrokove ogroženosti ne bi smelo verjeti. Še posebej ne, ker tudi ona ni predstavila ali predložila niti enega dokazila, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da ima nasprotna udeleženka kakršnekoli težave s prekomerno uporabo alkohola ali prepovedanih drog. Izvedenko toksikološke stroke je sodišče postavilo na podlagi govoric, katerih izključni namen je bil omajati verodostojnost nasprotne udeleženke, zato opustitev odziva na toksikološki test ne sme biti v njeno škodo. Izvedenka je obravnavala vprašanja, ki nimajo nobene zveze z njenim strokovnim znanjem, v mnenje je vnesla izjave, ki niso bile pridobljene po pravilih sodnega dokaznega postopka, zato se sodišče nanje ne bi smelo opreti. Vložila je zahtevo za izločitev izvedenke, o kateri je sodišče odločilo šele 30. 6. 2023, če bi prej, bi ona lahko prej oddala biološki material, ki bi omogočil toksikološke preiskave in potrdil, da nima težav z uporabo alkohola ali prepovedanih drog. Napačno je sodišče interpretiralo mnenja CSD, ki je večkrat ugotovil, da imata nasprotna udeleženka in otrok razvit dober odnos, si zaupata in iščeta bližino drug drugega ter da stiki pod nadzorom zato niso več potrebni. Res je CSD poročal tudi o neučakanosti ali občasnih burnih reakcijah nasprotne udeleženke, kar pa je nekaj povsem običajnega, saj je izvrševanje stika pod nadzorom izredno neprijetno (poteka v prisotnosti in pod stalnim nadzorom tretje osebe v prostoru, kjer se nihče ne počuti prijetno). Vse ostalo, kar naj bi se še dogajalo pred ali po izvrševanju stika pod nadzorom, je zopet osnovano na čistih govoricah. Nasprotna udeleženka kot žrtev nasilnih ravnanj C. C.-ja, ki jo je napadel, ne more in ne sme trpeti neugodnih posledic z vidika njenega stika z otrokom. Med nasilnim dejanjem C. C.-ja in domnevno neodgovornostjo nasprotne udeleženke, ki da ogroža korist otroka, ni vzročno - kavzalne povezave.

4Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

5Pritožba ni utemeljena.

6Skladno s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. V zvezi z izdajo začasne odredbe torej sodišče tudi v postopkih za varstvo koristi otrok ne išče materialne resnice. Izvede le tiste in toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi dejstva, ki so relevantna za sprejem odločitve o začasni ureditvi razmerij med staršema in otroki. To je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi storilo. Katera dejstva in zakaj šteje za verjetno izkazana, je jasno obrazložilo. Pri tem je sledilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP¹ in naredilo življenjsko logično in prepričljivo oceno procesnega gradiva. Preverilo je utemeljenost očitkov predlagatelja in pravilno presodilo, da ugotovljena dejstva z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazujejo taka ravnanja nasprotne udeleženke, ki lahko povzročijo zdravstvene težave in težave v razvoju A.-ja, to je škodo v smislu 157. člena Družinskega zakonika (DZ). Ko pa sodišče zazna ogroženost otroka po 157. členu DZ, je dolžno ukrepati in, če to zahteva varstvo koristi otroka, tudi po uradni dolžnosti izreči okoliščinam konkretnega primera ustrezen ukrep za varstvo koristi otroka ali že izrečen ukrep spremeniti (prvi odstavek 160. člena DZ). Pri obravnavi ugovora zoper izdano začasno odredbo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo stanje, kakršno je bilo takrat, ko je odločalo. Navedbe pritožbe o kasnejših dogodkih niso pomembne.

7Zaslišanje strokovne delavke CSD B. B. je nasprotna udeleženka predlagala z obrazložitvijo, da bo izpovedala o nasvetu, ki naj bi ga po zatrjevanju predlagatelja podala (gl. točko 15 ugovora nasprotne udeleženke zoper začasno odredbo, list. št. 215 spisa), to je, ali mu je svetovala, da A.-ja "zaščiti in zavaruje pred ravnanji nasprotne udeleženke". Kaj naj bi strokovna delavka CSD predlagala predlagatelju glede skrbi za otroka, ni relevantno za presojo obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe iz 161. člena DZ, to je verjetnosti, da je A. zaradi ravnanj nasprotne udeleženke ogrožen.

8Splošno znano dejstvo, torej dejstvo, ki ga ni treba dokazovati (peti odstavek 214. člena ZPP), je, da prekomerno uživanje alkohola in uživanje prepovedanih drog negativno vpliva na zmožnost izvajanja starševske skrbi. Ni odločilno, da v spisu ni neposrednega dokaza, da bi bila nasprotna udeleženka pod vplivom alkohola, ko je bila z A.-jem. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da vsaka posamezna okoliščina sama po sebi ne izkazuje ogroženosti otroka, izkazuje pa jo skupek okoliščin, ki kažejo na za otroka ogrožujoč življenjski slog nasprotne udeleženke. Ugotovljeno je, da nasprotna udeleženka pogosto opušča skrb za otroka. Ko naj bi bil pri njej, je ni doma, za otroka pa skrbi njena mama. V tem kontekstu je relevantna z dokazi podprta navedba predlagatelja o nasilju med nasprotno udeleženko in njenim novim partnerjem, ki se je zgodilo v zgodnjih jutranjih urah, ko sta šla z zabave. Da je do prepira in nasilja prišlo zaradi vpliva alkohola, je potrdila sama nasprotna udeleženka, ko je bila zaslišana v kazenskem postopku. A. je bil zaradi tega dogodka vznemirjen, saj je videl mamo in njenega partnerja, ki sta bila oba okrvavljena. Navedeno razen navedb predlagatelja potrjuje tudi poročilo vrtca in policijski zapisniki. Pritožba spregleda, da je nasprotna udeleženka pod vplivom alkohola povzročila dve prometni nesreči, da se ne odziva na vabila strokovnjakov in CSD, da otroka ni vozila v vrtec, z vrtcem (in sedaj šolo) nima komunikacije. Sodišče v ravnanjih predlagatelja ni zaznalo škodoželjnosti do nasprotne udeleženke, pač pa skrb za dobrobit otroka. Enako velja glede mame nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka ne pojasni zakaj, če ne zaradi skrbi za njo in njenega otroka, mama izraža skrb zaradi prekomernega uživanja alkohola in uživanja drog nasprotne udeleženke ter pomaga predlagatelju pri skrbi za A.-ja. Nobenega konkretnega razloga, zakaj bi se mama "obrnila proti njej", ni navedla.

9V nasprotju s podatki spisa je trditev nasprotne udeleženke, da mnenje CSD temelji le na trditvah predlagatelja. CSD je opravil razgovore tudi z nasprotno udeleženko, delavke CSD so bile prisotne ob izvajanju stikov pod nadzorom in so neposredno zaznale funkcioniranje nasprotne udeleženke, bile so v stanovanju, kjer naj bi nasprotna udeleženka skrbela za A.-ja, a je ni bilo in je za otroka skrbela njena mama. Vzorcev krvi, urina ali las ji seveda na CSD niso jemali, saj to ni njihova pristojnost. Bi pa te vzorce vzela in opravila analizo izvedenka toksikološke stroke, če bi se nasprotna udeleženka odzvala njenim vabilom. K izvedenki je sicer enkrat prišla, a vzorcev ni dala, ker sta se dogovorili, da bo na odvzem vzorcev prišla kasneje. Razlog za to je bil v priznanju nasprotne udeleženke, da je v zadnjem času uživala kokain in je želela testiranje prestaviti na čas, ko bi se sledi kokaina gotovo izločile iz njenega telesa. Na dogovorjen datum za odvzem vzorcev pa k izvedenki ni prišla. Očitek izvedenki, da je izven sodnega postopka zbirala dokaze, ni utemeljen. S tem, ko se je pogovorila z nasprotno udeleženko glede odvzema vzorcev za toksikološke analize, ni prekoračila svoje pristojnosti. Pregled in pogovor s preiskovancem pred izdelavo mnenja je pravilna in običajna metoda dela izvedencev. Sicer pa je nasprotna udeleženka očitno razgovor z izvedenko opravila prostovoljno. Nobene prisile ali kaj podobnega ne zatrjuje. Tudi oče od nasprotne udeleženke je izvedenko poklical sam od sebe in pojasnil svoja opažanja. Pripomb na mnenje izvedenke toksikološke stroke nasprotna udeleženka ni podala, pač pa je predlagala izločitev izvedenke, kar je sodišče prve stopnje zavrnilo. Nasprotna udeleženka je imela in še vedno ima možnost testirati se glede prisotnosti alkohola in drog pri drugih institucijah, ne le pri izvedenki, zato dejstvo, koliko časa je sodišče odločalo o predlogu za izločitev izvedenke, ni pomembno. Na to, da se lahko testira tudi drugje, je bila nasprotna udeleženka opozorjena. Vse navedeno utemeljuje sklep, da se nasprotna udeleženka izogiba testiranju. Ta podatek pa potrjuje verjetnost navedb predlagatelja, da nasprotna udeleženka zlorablja alkohol in droge.

10Da imata nasprotna udeleženka in A. dober odnos in da so stiki v korist otroka, izhaja iz poročil CSD v obdobju, ko so se nadzorovani stiki pričeli izvajati. To, da sta imela nasprotna udeleženka in A. na CSD dober medsebojni odnos in so stiki v začetni fazi dobro potekali, kaže na pravilnost izpodbijane odločitve. Iz kasnejših poročil pa izhaja, da je nasprotna udeleženka stike na CSD izkoristila za napade na predlagatelja, otroka je obremenjevala s svojimi težavami in povedala je, da na stike na CSD ne bo več hodila. Zaradi tega je sodišče prve stopnje presodilo, da stiki pod nadzorom CSD niso več primerni in je po uradni dolžnosti izdalo novo začasno odredbo.

11Pritožbene navedbe torej niso utemeljene. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) izpodbijane odločitve o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo, s katero je sodišče določilo, da ima nasprotna udeleženka z otrokom stike pod nadzorom CSD, kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Stroški pritožbenega postopka niso določno predloženi, zato izreka o njih ni.

¹ ZPP se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.