VDSS Sklep Pdp 26/2024

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se sedaj v celoti glasi:

"I. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno sodišče za odločanje v tej zadevi v delu 1. točke tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti sklepa z dne 18. 9. 2023 v delu glede razrešitve generalne direktorice (oziroma prokuristke).

II. Za odločanje v tem delu 1. točke tožbenega zahtevka je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi v 1. točki tožbenega zahtevka (I. točka izreka) in da je za odločanje v tej zadevi v 1. točki tožbenega zahtevka stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (II. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje tožnica. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da družbeniki oziroma skupščina o razrešitvi niso odločali. Sklep o razrešitvi tako sploh ne obstoji, je neobstoječ, ničen. Zato ga ni možno izpodbijati v gospodarskem sporu. Meni, da gre za predhodno vprašanje, ki ga mora obravnavati isto sodišče. Ker je sklep o razrešitvi generalne direktorice in prenehanju pogodbe o zaposlitvi ničen oziroma neobstoječ, ne gre za korporacijski spor, pač pa za tipičen delovni spor. Zato meni, da je zanj pristojno delovno sodišče.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu v delu, ki se nanaša na (celotno) 1. točko tožbenega zahtevka, s katero zahteva tožnica ugotovitev nezakonitosti sklepa o njeni razrešitvi z mesta generalne direktorice oziroma prokuristke in prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 9. 2023.

5Pristojnost se presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Tožnica v tožbi navaja, da je sklep o njeni razrešitvi nezakonit, ker so bila kršena korporacijska pravila, saj toženka kljub določilom družbene pogodbe ni izvedla skupščine in je ni razrešila na skupščini, ki pa je toženka brez tožničinega soglasja tudi sicer sploh ne bi mogla izvesti. Posledično ji je nezakonito prenehalo tudi delovno razmerje.

6Razrešitev poslovodnega organa družbe je statusno pravno vprašanje. Pravilnost in zakonitost razrešitve zato ni predmet delovnega spora pred delovnim sodiščem. Če je bil razrešeni direktor (oziroma prokurist) tudi v delovnem razmerju in mu to preneha, je v delovnem sporu delovno sodišče vezano bodisi na samo dejstvo razrešitve ali pa na odločitev o njeni zakonitosti, sprejeti v ustreznem postopku (prim. sodbo VSRS VIII Ips 414/2009, točka 11 obrazložitve). Iz pravnega mnenja, sprejetega na Občni seji Vrhovnega sodišča RS z dne 12. 6. 2008, izhaja, da je v sporih o odpoklicu članov organov gospodarskih družb z družbami stvarno pristojno okrožno sodišče, tudi če imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Izpodbijanje sklepa o razrešitvi direktorja tako ne pomeni uveljavljanja pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, kot tudi ne spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, za kar bi bilo pristojno delovno sodišče (5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), pač pa gre za spor med članom organa upravljanja družbe in gospodarsko družbo, za kar je pristojno okrožno sodišče (1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP).

7Vendar pa tožnica s 1. točko tožbenega zahtevka zahteva ugotovitev nezakonitosti celotnega sklepa toženke z dne 18. 9. 2023, ki se nanaša tako na razrešitev tožnice kot generalne direktorice kot na prenehanje njene pogodbe o zaposlitvi. Glede na gornjo obrazložitev je tako odločitev sodišča prve stopnje pravilna le v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti sklepa z dne 18. 9. 2023 v delu glede razrešitve tožnice kot generalne direktorice (oziroma prokuristke). Za odločitev o nezakonitosti sklepa toženke z dne 18. 9. 2023 v delu, ki se nanaša na prenehanje pogodbe o zaposlitvi tožnici, pa je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, saj gre v tem primeru za individualni delovni spor iz točke a prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.

8Nerazumljive in v nasprotju s samimi tožbenimi navedbami in tožbenim zahtevkom pa so pritožbene navedbe o tem, da sklep o razrešitvi sploh ne obstoji, da je ničen in da se ga zato sploh ne da izpodbijati oziroma, da gre za predhodno vprašanje, ki ga mora obravnavati isto sodišče. Tožnica namreč s tožbenim zahtevkom zahteva ugotovitev nezakonitosti sklepa o njeni razrešitvi, torej zahteva, da sodišče o tem odloči v izreku sodbe (in ne kot o predhodnem vprašanju),¹ za kar pa, kot rečeno, ni pristojno delovno sodišče.

9Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi (le) v tistem delu 1. točke tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti sklepa z dne 18. 9. 2023 v delu glede razrešitve generalne direktorice (oziroma prokuristke); v tem delu zahtevka je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Predhodno vprašanje (13. člen ZPP, 21. člen ZDSS-1) samo neposredno ni predmet odločanja o glavni stvari (prim. Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Založba Uradni list, GV Založba, 2005, 1. knjiga, str. 121).