VSL Sklep IV Cp 1659/2023

Pritožba se zavrne in se iv izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu delno ugodilo predlogu predlagatelja in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo s katero je Center za socialno delo C., Enota D. pooblastilo, da začasno izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi na način;

- da spremlja nasprotna udeleženca preko osebnih razgovorov na CSD, v začetku enkrat mesečno, nato po potrebi;

- da opravlja napovedane in nenapovedane obiske na domu staršev po potrebi in strokovni presoji predlagateljevih strokovnih delavcev;

- da starša usmeri v primerno obliko pomoči zase in za otroka, ki sta jo dolžna sprejeti;

- da opravlja nadzor tako, da pridobiva poročila strokovnih institucij, ki obravnavajo starša in mladoletno G. in o katerih ga obvestita starša,

- da enkrat mesečno, do petega dne v meseca, za pretekli mesec sodišču poroča o izvajanju starševske skrbi v skladu z izdano začasno odredbo;

in začasno omejilo starševsko skrb materi A. A. in očetu B. B. nad njuno mladoletno hčerko G. ter staršema naložilo;

- da deklico vključita v vrtec in zagotovita, da ga bo redno obiskovala:

- da vsak od njiju plača 1/2 potrebne oskrbnine za deklico v vrtcu;

- da sproti poročata pristojnemu centru za socialno delo o vsaki spremembi, ki bi bistveno vplivala na otrokovo dobrobit (npr. zdravstvena obravnava, vrtec).

2Odločitev sodišča v ugodilnem delu izpodbija prva nasprotna udeleženka po odvetniku iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) zavrne, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. V obrazložitvi navaja, da predlog CSD ni podpisal zakoniti zastopnik. Sodišče pod opr. št. III N 867/2023, vodi postopek zaradi omejitve starševske skrbi, a predlog za izrek ukrepa je bil prvi nasprotni udeleženki vročen pod opr. št. 193/2020. Sklepa o izločitvi iz zadeve pod opr. št. II N 193/2020 sodišče ni izdalo, zato se prva nasprotna udeleženka o njem ni imela možnosti izjaviti. V konkretnem primeru je mnenje CSD mogoče upoštevati le kot navedbo udeleženca v postopku. Tudi v pritožbenem postopku vztraja, naj se CSD C., Enota D., iz tega postopka izloči na podlagi določila 6. točke 70. člena v zvezi s 47. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Ker sodišče prve stopnje o predlogu za izločitev CSD ni odločalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka. V nadaljevanju opozarja na zmotno uporabo materialnega prava, ker je izdajanje začasnih odredb v družinskih razmerjih med starši in otroci omejeno na izjemne primere. Nasprotna udeleženka je v spis vložila psihološko poročilo psihologinje mag. E. E., ki je G. pregledala in ocenila, da njena travma ne izvira iz sfere njene matere, pač pa iz sfere njenega očeta. Povzročena je bila s fizičnim nasiljem, po možnosti celo spolnim napadom. Do te pravno odločilne listine se sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo. Prav tako ni sledilo predlogu prve nasprotne udeleženke, da zasliši kot pričo mag. E. E. Zaključuje, da bo deklica bolj ogrožena v stikih, ki jih poskuša vpeljati sodišče, kot če stikov z očetom ne bo imela. Obiskovanje vrtca deklica zavrača, zato ji ni v korist.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijano začasno odredbo je višje sodišče preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti na podlagi določila 350. v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

6Predlog za ukrep ukrepa trajnejšega značaja, omejitev starševske skrbi in predlog za začasno odredbo z dne 28. 4. 2023 je digitalno podpisan z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom. Takšen podpis je enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost. Podpisala ga je F. F., pomočnica direktorice CSD C., ki na enoti D., po pooblastilu direktorja CSD C. opravlja poslovodno funkcijo (56. člen Zakona o socialnem varstvu, v nadaljevanju ZSV).

7Odločitev sodišča, ali bo odredilo združitev posameznih postopkov med istimi strankami, ali bo morda več predlogov, ki so bili sodniku predloženi v enem postopku, obravnavalo ločeno, je stvar formalno procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča. Zato kakršnakoli odločitev sodišča o tem vprašanju ne more pripeljati do kršitev določb pravdnega postopka, še manj pa do kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Stranka v postopku zoper odločitev sodnika, da bo več predlogov med istimi strankami obravnaval v ločenih postopkih, v nobenem primeru nima pravnega sredstva.

8V konkretnem primeru je CSD predlagatelj postopka, zato ni podlage, da bi bil kot stranka postopka izločen na podlagi določila 70. člena ZPP. Skladno z določilom prvega odstavka 98. člena ZNP-1, se zato njegove trditve presojajo kot navedbe oseb s posebnim strokovnim znanjem v zvezi s koristmi otrok.

9Prvostopno sodišče ni spregledalo določila 98. člena ZNP-1. Pred izdajo sklepa o začasni odredbi je opravilo narok, na katerem je preverilo navedbe predlagatelja, z zaslišanjem staršev in vpogledom v listinsko dokumentacijo. Vpogledalo je tudi izvedensko mnenje klinične psihologinje, izdelano za potrebe postopka v katerem se odloča o varstvu in vzgoji deklice, stikih in plačilu preživnine pod opr. št. II N 193/2020.

10Psihološko poročilo psihologinje mag. E. E., ki ga je po nalogu prve nasprotne udeleženke izdelala psihologinja, nima dokazne vrednosti izvedenskega mnenja, zato ga je sodišče pravilno obravnavalo kot navedbe prve nasprotne udeleženke, ki jih je preverilo z dokazi, ki jih je izvedlo na naroku pred izdajo začasne odredbe. Strokovnjak, ki mnenje izdela, ni priča.

11Prva nasprotna udeleženka in drugi nasprotni udeleženec sta starša 6-letne G. Njuna življenjska skupnost je razpadla, ko je bila deklica stara leto in pol. Stiki z očetom so se sprva izvajali ob sobotah, nato pa je sledil covid in stiki le po video klicih. Po koncu covid-nega obdobja mati pri neposrednem izvajanju stikov z dekličinim očetom, ni več želela sodelovati.

12V pritožbenem postopku ni spora o okoliščini, da je odnos staršev konfliken in da G. vrtca ne obiskuje, ker je mati potem, ko je G. v vrtcu nekajkrat obiskal oče, ni več pripeljala. Ravnateljici je namignila, da G. zaradi stika z očetom v vrtcu doma kaže stisko. Mnenje ravnateljice je drugačno, da je deklica stike z očetom lepo sprejela. Zato pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje v 14. točki obrazložitve, da se je mati odločila, da deklice od obiska očeta v vrtcu 28. 2. 2023, v vrtec ne bo več pripeljala.

13V izvedenskem mnenju, ki je bilo izdelano za potrebe postopka pod opr. št. II N 193/2020, je bilo ugotovljeno, da stiske, ki jih doživlja deklica in ki jih vztrajno izpostavlja njena mati, niso nujno vezane le na stike z očetom, ker na stikih, ko je izvedenka deklico ustrezno podprla, ni kazala čustvene stiske.

14Nobenega dvoma ni, da sta starša vpletena v konflikten partnerski odnos, ki ima vpliv tudi na psihosocialni razvoj njune hčerke in ne zmoreta sama najti pravega načina in pomoči preko katerih bi lahko razreševala svoje notranje konflikte, jezo, zamero in razmejila partnerski konflikt od starševskega. S takšnim ravnanjem oba ogrožata koristi hčerke, zato teh ni mogoče zavarovati brez posega v njuno starševsko skrb, zato tudi sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ukrep omejitve starševske skrbi na način, kot je opisan v izreku odločbe prve stopnje, potreben.

15Predmetni ukrep je sodišče izdalo v okviru začasne ureditve razmerij med nasprotnima udeležencema in njuno hčerko. Sodna izvedenka je potrdila, da ima G. čustvene težave, težave v komunikaciji, adaptaciji in vzpostavljanju kontakta, osebnega in očesnega, težko se prilagaja in premaguje frustracije, njeni čustveni in vedenjski odzivi so burni in slabo regulirani, zato potrebuje veliko pomoči odraslih, da se pomiri. Zanjo skrbi mati, ki je zaščitniška in ji okolje prilagaja. Ne vidi dekličine potrebe po očetu, stike ocenjuje kot škodljive in ogrožujoče in svoje nezaupanje in zamere do bivšega partnerja prenaša na hčerko. Zato je tudi ne motivira in ne vzpodbuja k stikom. Ker je deklica lojalna materi, prihajajo notranji konflikti, koliko sploh izraziti čustva do očeta, četudi so kdaj pozitivna. Dolgoročne prekinitve stikov in možna indoktrinacija vodijo v odtujevanje deklice od očeta. Na mamo je močno navezana, vsaka ločitev od mame ji zato povzroča anksioznost in se težje prilagodi novemu okolju. Deklica doživlja čustveno stisko, kar predstavlja nevarnost za razvoj nevarnih oblik navezanosti in prevzemanje neustreznih vzorcev reševanja težav. Zato je sodišče pravilno pooblastilo CSD, da izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi v tistih delih, kjer pri dekličinih starših prihaja do ogrožujočih ravnanj. V okviru slednjega bosta tako starša imela možnost, da se vključita v individualno dalj časa trajajočo obravnavo, ki jima bo omogočila vpogled v lastne stiske in konflikte ter pomoč pri novem učenju starševstva. CSD bo izvajal nadzor nad samim ukrepom trajnejšega značaja tako, da bo spremljal, ali se starša vključujeta in redno obiskujeta terapevte ter uspešnost in napredek obravnave obeh staršev in otroka.

16Za deklico je pomembno, da je redno vključena v vrtec zaradi njene socializacije in potrebe po druženju z vrstniki. Da je deklica rada obiskovala vrtec in da je bila v njem lepo sprejeta, je v postopku pod opr. št. II N 193/2020 potrdila tudi prva nasprotna udeleženka, mati.

17Zato sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ukrep omejitve starševske skrbi, kot je določen z izdano začasno odredbo, potreben in da so s tem izpolnjeni vsi zakonski pogoji, ki jih predvideva 171. člen DZ, s katerim se staršema odreka odločanje o nekaterih bistvenih vprašanjih glede hčerke.

18Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih udeleženci postopka niso priglasili.