VSM Sklep III Cp 818/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu za prenehanje skrbništva delno ugodilo tako, da nad predlagateljico delno prenehajo skrbniške naloge skrbnika določene v sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani N 52/2021 z dne 17. 9. 2021 in predlagateljica samostojno razpolaga z žepnino v višini do 110,00 EUR na teden, sama izbira kraj bivanja in sama izbira partnerja (I. točka izreka). V II. točki izreka je predlog za prenehanje skrbništva v presežku zavrnilo in v III. točki izreka predlog predlagateljice za razrešitev in imenovanje novega skrbnika zavrnilo.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagateljica. Meni, da je sposobna samostojno razpolagati z svojim denarjem brez omejitev in v celoti sama skrbeti za svoje pravice in koristi. Sodišče bi v postopek moralo pritegniti novega izvedenca, ki bi na podlagi osebnega pregleda in vpogleda v medicinsko dokumentacijo izdelal novo izvedensko mnenje v katerem bi se opredelil do sposobnosti predlagateljice za zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi. Podrejeno tudi meni, da je iz izpovedbe priče A. A. razvidno, da ji pomaga pri hišnih opravilih, da ji izdela sezname za nakup v trgovini zaradi bolj smotrne porabe denarja, da je njeno zdravstveno stanje včasih zelo dobro in da se trudi, da bi ji pomagal, ureja ji stanovanje ter dobro sodeluje s CSD Maribor. Zato meni, da skrbništvo CSD Maribor več ni potrebno, saj je pri vseh opravilih samostojna in prav tako skrbi za smotrno uporabo denarja. Iz izvedenskega mnenja izvedenca dr. B. B. je razvidno, da je predlagateljica urejena, vljudna in prijazna, očesni stik je dober, miselni tok je urejen, je vsestransko orientirana in normalno inteligentna. Čeprav izvedenec zaključuje, da vseh odločitev ne more sprejemati samostojno pa predlagateljica meni, da tudi ugotovitve izvedenca potrjujejo njene navedbe, da skrbništvo več ni potrebno. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijan sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

5Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka oz. kršitev, ki jih uveljavlja pritožba, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Materialnopravno podlago za določitev osebe skrbnika predstavlja 240. člen DZ, v skladu s katerim se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vendar pa, kot določa 241. člen DZ, teh lastnosti in sposobnosti nima oseba: ki ji je odvzeta starševska skrb; ki ni poslovno sposobna; katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (241. člen DZ). Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (prvi odstavek 242. člen DZ). Po določbi prvega odstavka 244. člena DZ se za skrbnika lahko imenuje tudi center za socialno delo¹ .

7Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica podala predlog za ponovno oceno njene opravilne sposobnosti. Opravilna sposobnost ji je bila odvzeta s sklepom N 52/2021 Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katerim je bila postavljena pod skrbništvo sestre, ki pa je bila s sklepom 26. 1. 2022 razrešena, saj ni bila več sposobna opravljati svoje naloge. S sklepom z dne 30. 8. 2022 je zatem bil za skrbnika določen CSD Maribor, enota Maribor (v nadaljevanju CSD Maribor).

8Sodišče prve stopnje je opravilo obsežen dokazni postopek, v katerem je zaslišalo tako predlagateljico, strokovnega delavca CSD, partnerja predlagateljice A. A., predlagateljico je pregledal izvedenec psihiater dr. doc. B. B. Na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje zaključilo, da predlog za prenehanje skrbništva v pretežnem delu ni utemeljen, saj se zdravstveno stanje predlagateljice, od takrat, ko je bila postavljena pod skrbništvo ni spremenilo oziroma se ni toliko izboljšalo, da bi bilo mogoče predlogu za prenehanje stalnega skrbništva v celoti ugoditi. Predlagateljičin partner A. A. je izpovedal, da predlagateljica absolutno potrebuje pomoč pri razpolaganju z denarjem, da sicer porabi celotno razpoložljivo količino denarja, prav tako potrebuje pomoč pri hišnih opravilih, vozi se v neznano z javnimi prevoznimi sredstvi, z denarjem ne ve razpolagati razumsko. Slednje je potrdil tako CSD kot izvedenec, ki je pojasnil, da je pri predlagateljici podana kronična duševna motnja paranoidna shizofrenija, v posledici katere je bila 29 krat hospitalizirana, njeno zdravstveno stanje pa se od časa, ko je bila postavljena pod skrbništvo do sedaj ni spremenilo oziroma se ni izboljšalo, pri tem pa je izvedenec tudi pojasnil, da je predlagateljica sposobna svobodno odločati o izbiri partnerja, kraju bivanja in samostojnem razpolaganju s tedensko žepnino, v preostalem delu pa ni sposobna svobodno funkcionirati, posebej ne pri poslovanju z višjimi vsotami denarja, pri sklepanju pogodb, najemnin, pravnih in upravnih poslov.

9Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, ki je predlog predlagateljice, da ji v celoti preneha skrbništvo zavrnilo in odločilo, da skrbnik ostane CSD, saj predlagateljica ni navedla tehtnih in obrazloženih razlogov za razrešitev skrbnika. CSD namreč delo opravlja dobro, prav tako predlagateljica kot tudi njen partner A. A. s CSD korektno sodelujeta, zato ni podlage za njegovo razrešitev.

10Predlagateljica se neutemeljeno zavzema za postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke, saj je postavljen izvedenec dr. B. B. predlagateljico pregledal in na podlagi slednjega podal obrazloženo mnenje, ki je tudi sicer v celoti podprto z ostalimi spisovnimi podatki in sicer zdravstveno dokumentacijo, mnenjem CSD in mnenjem zavoda C., zato ni podlage, da bi sodišče v postopek pritegnilo drugega izvedenca. Pritožba pa niti ne navaja razlogov, zakaj mnenje izvedenca B. B. ni sprejemljivo (drugi odstavek 254. člena ZPP). Predlagateljica potrebuje skrbništvo CSD, saj kot je bilo ugotovljeno ni samostojna pri opravljanju posameznih opravil, razen tistih, za katere ji skrbništvo ni postavljeno. Zgolj ugotovitve izvedenca, da je predlagateljica urejena, vljudna in prijazna, da vzpostavlja očesni stik in da ima miselni tok urejen ter je vsestransko orientirana in normalno inteligentna, še ne zadoščajo za odpravo skrbništva, saj kot je bilo pojasnjeno (26. do 29. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) se zdravstveno stanje predlagateljice od zadnjega pregleda ni bistveno spremenilo, saj slednja brez škode zase in za svoje pravice in koristi ni zmožna poskrbeti. Zato je potrebno, da še naprej ostane pod skrbništvom (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ), skrbnik pa, ki je predlagateljici postavljen, skrbi in varuje njene premoženjske ter druge pravice in koristi, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 243. člena DZ.

11Glede na navedeno, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zanesljivo ugotovilo, da predlagateljica ne zmore samostojno urejati večine svojih zadev in da potrebuje pomoč na večini področij svojega življenja in delovanja, sodišče pa tudi ne dvomi v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o ustreznosti določenega skrbnika, ki bo urejal njene zadeve ter ravnal v skladu z njenimi koristmi, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

¹ B. Novak, Družinski zakonik s komentarjem, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 779- 783.