262. člen DZ

Skrbnik za varovanca običajno res ne opravlja realnih materialnih dejanj (fizične oskrbe). Zakoniti udeleženec kot postavljeni skrbnik bo pomoč pri pripravi predpisanih zdravil za nasprotno udeleženko, ki tako pomoč nujno potrebuje, uredil in zagotovil po ustreznih postopkih pred pristojnimi organi.

Utemeljenega razloga, da je treba osebo postaviti pod skrbništvo, ne more dokazovati le medicinska dokumentacija, kot meni pritožnik. Utemeljen razlog so vse okoliščine, iz katerih sodišče lahko sklene, da oseba ne more skrbeti za svoje pravice in koristi. Ne glede na vsebino pogodbe, s katero bi razpolagala s svojo nepremičnino, pa ta ne more veljavno skleniti, če zase in za svoje pravice ni sposobna skrbeti.

Ker se je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani sodišče seznanilo z uvedenim postopkom zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo, je bilo zavezano k odreditvi prekinitve postopka.

Nadzorstvo nad delom skrbnika je pridržano centru za socialno delo.

Sodišče postavi pod skrbništvo zgolj tisto osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.

V 262. členu DZ je določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZNP-1, je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP sodišče prekine postopek in na podlagi tretjega odstavka 57. člena ZNP-1 pristojnemu okrajnemu sodišču poda pobudo, naj po uradni dolžnosti začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Če bi se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokazalo, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika dolžnici predolgo trajal, tako da bi lahko zaradi tega zanjo nastale škodljive posledice, pa bi lahko sodišče postavilo dolžnici tudi začasnega zastopnika (smiselna uporaba 82. člena ZPP v zvezi

ZNP-1 in DZ določata dva zaščitna ukrepa za varstvo premoženjskih interesov osebe za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo. Prvi je zaznamba dejstva uvedbe postopka v javno knjigo, ki se vodi glede posameznega premoženja. Oseba, ki je v postopku postavitve pod skrbništvo, še vedno lahko razpolaga s premoženjem in se do postavitve pod skrbništvo tudi domneva, da ima polno voljno sposobnost. Ukrep vsakršne prepovedi odsvojitve in obremenitve pa bi lahko bil tudi v nasprotju z njenimi premoženjskimi interesi. V takšnih primerih oseba lahko potrebuje nekoga, ki bo zagotovil uveljavitev njenih premoženjskih pravic. To vlogo je zakonodajalec za čas teka postopka postavitve pod skrbništvo namenil začasnemu skrbniku. Predlog za izdajo začasne odredbe z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine po določbah ZIZ v tem postopku ne pride v poštev oziroma ni utemeljen.

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) je bil institut delnega ali popolnega odvzema poslovne sposobnosti nadomeščen z institutom delne ali popolne postavitve odrasle osebe pod skrbništvo (295. člen DZ). Glede na to, da je namen obeh institutov isti, se tudi v primerih začetka postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo prekine postopek v skladu s 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP S pravilno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče prve stopnje ni kršilo temeljnih načel pravdnega postopka, odločitev ni nasprotna načelu ekonomičnosti postopka in tožniku ne krši pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Po naravi stvari v primeru prekinitve postopka zaradi obstoja v zakonu predvidenega razloga za prekinitev postopka na strani stranke ne more pomeniti kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj razlog za zastoj ni na strani sodišča in ni neupravičen.

Sodišče prve stopnje je po izvedbi dokaza z izvedenko psihiatrične stroke, zaslišanju nasprotne udeleženke, predlagatelja, sina nasprotne udeleženke, njenega nečaka in svakinje, pridobitvi mnenja CSD, zaključilo, da nasprotna udeleženka zaradi duševne bolezni (kronična blodnjava motnja) na premoženjskem in finančnem področju ni sposobna zavarovati svojih pravic in koristi. Če bi bila še naprej prepuščena sama sebi, bi škodovala svojim premoženjskim interesom in premoženjskim interesom sina, tako da bosta ostala eksistencialno ogrožena oziroma se bo situacija še poslabšala. Navedene okoliščine, ki so bile ugotovljene v skrbno izvedenem dokaznem postopku, so utemeljevale nujnost ukrepa postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. V tem delu je zato izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno določilo obseg skrbničinih obveznosti in pravic.

Pritožnica utemeljeno opozarja, da je pravni pouk, podan v izpodbijanem sklepu, napačen in je vložena pritožba na podlagi določila prvega odstavka 33. člena ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZNP-1 dovoljena, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo.

Presoja sodišča prve stopnje temelji na trenutnem zdravstvenem stanju nasprotne udeleženke, ki je kronificirano in trajno (oziroma dalj časa trajajoče), ter na tehtanju, v kakšnem obsegu jo je treba, ker zaradi te duševne motnje ni sposobna sama brez nastajanja (nadaljnje) škode poskrbeti za svoje pravice in koristi, postaviti pod skrbništvo.

Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.

Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje pomeni, da odločitve ni. Če odločitve ni, pa ni kaj izvrševati oziroma ni odločitve, ki bi učinkovala. Drugačno stališče ne izhaja niti iz določb Družinskega zakonika (DZ) niti ZNP-1, ki so podlaga za odločanje v postopkih postavitve osebe pod skrbništvo oziroma postavitev začasnega skrbnika. Odgovor na revizijsko vprašanje je torej, da je sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje in ker pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, treba upoštevati oziroma da sklep učinkuje, dokler ga pritožbeno sodišče ne razveljavi.

Vprašanja, ki jih izpostavlja pritožba in na katere je treba odgovoriti za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, so specifično strokovne narave. Ker sodišče nima strokovnega znanja (prim. 243. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) s področja psihologije oz. psihiatrije, si je pomagalo z izvedencema, ki sta trditve pritožbe ovrgla.

V odločbi o postavitvi pod skrbništvo sodišče določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Sama postavitev pod skrbništvo ne zahteva nujno omejitve samostojnega odločanja o sklepanju pravnih poslov. V primeru, ko je taka omejitev potrebna, sodišče pri odločanju o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odloči tudi o omejitvi poslovne sposobnosti.

Nasprotna udeleženka boleha za hudo kronično duševno boleznijo – pananoidno shizofrenijo, pri kateri se stanje ne more izboljšati, temveč se bo zelo verjetno le poslabšalo. Zaradi tega zdravstvenega stanja nasprotna udeleženka potrebuje pomoč pri delovanju na finančnem in premoženjskem področju, pri upravnih in pravnih poslih in aktivnostih, povezanih z različnimi uradnimi postopki ter pri skrbi za svojo osebo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo ustrezno ravnovesje med potrebo nasprotne udeleženke, da ji skrbnik pomaga pri nekaterih življenjskih aktivnostih in zagotavlja varno ter urejeno okolje za njeno bivanje na eni strani, in na drugi strani avtonomijo ter določeno svobodo razpolaganja, s katero se uresničuje tudi človeško dostojanstvo nasprotne udeleženke.

Določitev skrbnika (oz. postavitev pod skrbništvo) samo po sebi še ne pomeni, da oseba nima poslovne sposobnosti oz. da se ji ta avtomatično odvzame v obsegu nalog skrbnika.

Pravilno je sodišče v razlogih sklepa tudi zapisalo, da je potrebno zaradi udeleženčevega duševnega stanja, ki se odraža na njegovem neučinkovitem, nepravilnem in zanj obremenjujočem pristopu pri vodenju upravnopravnih zadev, zaradi ureditve sodnih, upravnih in drugih postopkov, začasnega skrbnika izbirati med osebami s pravnim znanjem.

Zatrjevana in ugotovljena je bila neutemeljena uporaba tuje stvari, ki je omejevala in onemogočala tožnici izvrševanje lastninsko pravnih upravičenj (da bi imela nepremičnino v svoji rabi - izključni posesti) in z njo prosto razpolagala (jo oddajala v najem). S tem je (vsaj) potencialno oziroma hipotetično prikrajšanje tožeče stranke izkazano. Na drugi strani je dovolj zatrjevana obogatitev na strani tožene stranke in vzročna zveza med njima.