VSM Sklep III Cp 893/2023

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 28. 1. 2022 v Mariboru sklenila udeleženca tega nepravdnega postopka (točka I. izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka II. izreka).

2Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede zaključka sodišča, da so temelji zakonske zveze iz 20. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) v tolikšni meri omajani, da skupno življenje ni več mogoče oziroma, da je njuna zveza postala nevzdržna. V nadaljevanju utemeljuje svojo grajo dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje in meni, da sodišče ne bi smelo tako hitro razvezati zakonske zveze. V nadaljnjem delu pritožbe izpostavlja, da je v postopku uveljavljala preživninski zahtevek, da sodišče naloži predlagatelju plačevanje preživnine v znesku 300,00 EUR mesečno od 1. 9. 2023 dalje. Sodišče je sklenilo, da preživninski zahtevek iz nepravdne zadeve izloči, da ga bo obravnavalo posebej pod novo opravilno številko, kar je materialnopravno in procesno zmotno. Odločitev sodišča, da se zakonska zveza udeležencev razveže, brez da bi hkrati odločilo o preživninskem zahtevku nasprotne udeleženke, predstavlja kršitev tretjega odstavka 85. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). S tem je sklep nezakonit, storjena je bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in tudi bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ji zaradi opisanega nezakonitega postopka ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Kršene so njene ustavne pravice iz 14., 22., 23. in 34. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je nedvomno odločalo po drugem odstavku 85. člena ZNP-1, saj je ugodilo predlogu za razvezo, zato bi moralo z istim, torej izpodbijanim sklepom, odločiti tudi o predlogu za preživljanje nasprotne udeleženke. Nova ureditev po ZNP-1 omogoča posebno varstvo nepreskrbljenemu zakoncu v postopku razveze, to je, da se predlog za odločanje o preživnini vsebinsko obravnava hkrati z odločitvijo o razvezi in o njem z istim sklepom odloči. Gre za poseben institut, ki je ločen od kasnejših zahtevkov po razvezi, ki se uveljavljajo v pravdnem postopku. Gre za preživnino, o kateri se odloči hkrati z odločitvijo o razvezi in ima učinek že z odločitvijo o razvezi. Medtem ko gre v kasnejših pravdnih postopkih le za odločanje o plačilu preživnine od vložitve tožbe, pravdni postopek bo lahko trajal glede na zasedenost sodišč več kot eno leto, v vmesnem času pa je razvezani zakonec ne samo brez zakonca, temveč tudi brez sredstev za preživljanje. Torej gre za poseben institut, ki po učinku in varnosti za udeleženko ni primerljiv z institutom uveljavljanja preživninskega zahtevka po razvezi v pravdnem postopku, zato bi sodišče z izpodbijanim sklepom moralo hkrati odločiti o predlogu za preživljanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo na podlagi prvega odstavka 98. člena DZ, ker ugotovljene dejanske okoliščine zadostujejo za odločitev o nevzdržnosti zakonske zveze, ki je razlog za njeno razvezo. V ugotovljenih okoliščinah sicer nestrinjanje nasprotne udeleženke z razvezo ne more biti ovira, da sodišče na zahtevo zakonca zakonsko zvezo razveže. Zato bi sodišče druge stopnje, v kolikor bi bil edini pritožbeni razlog nestrinjanje nasprotne udeleženke z razvezo zakonske zveze, moralo njeno pritožbo zavrniti. Vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati, da je nasprotna udeleženka tekom nepravdnega postopka postavila tudi predlog oziroma preživninski zahtevek, s katerim je predlagala, da sodišče naloži predlagatelju plačevati nasprotni udeleženki preživnino v znesku 300,00 EUR mesečno od 1. 9. 2023 dalje. Sodišče je preživninski zahtevek izločilo iz obravnavane nepravdne zadeve.

5Sodišče druge stopnje v okviru pritožbenih razlogov ter uradnega pritožbenega preizkusa (določba 350. člena ZPP v povezavi z določbo 42. člena ZNP-1) ugotavlja, da je sodišče postopalo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 85. člena ZNP-1 s tem, ko je ugodilo predlogu za razvezo zakonske zveze, ni pa odločilo o predlogu nasprotne udeleženke o preživljanju zakonca. Treba je pritrditi pritožbi, da je s tem sodišče storilo tudi kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker nasprotni udeleženki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem skupaj z razvezo zakonske zveze tudi o njenem predlogu za preživnino.

6Na podlagi določbe tretjega odstavka 85. člena ZNP-1 sodišče s sklepom, s katerim razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o preživljanju zakonca. To procesno odločbo vsebinsko napolnjuje prvi odstavek 100. člena DZ, ki določa, da nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze. Nasprotna udeleženka v pritožbi izpostavlja, da je v postopku razveze zakonske zveze zahtevala od drugega zakonca preživnino in s tem uveljavila pravico, ki ji jo omogoča citirani prvi odstavek 100. člena DZ, torej poseben institut, ki je ločen od kasnejših zahtevkov, ki jih zakonec uveljavi po razvezi v pravdnem postopku in za katerega ne veljajo ista procesna pravila kot v obravnavanem postopku, kjer se odloča po pravilih nepravdnega postopka.

7Razlog obveznosti, ki jo postavlja tretji odstavek 85. člena ZNP-1 z zahtevo, da sodišče hkrati z razvezo zakonske zveze odloči tudi o morebitno postavljenem zahtevku na plačilo preživnine, je v določbi 62. člena DZ. Ta določa, da zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko zahteva, da ga drugi zakonec preživlja, v kolikor je v njegovi moči. Med trajanjem zakonske zveze se za preživninska razmerja med zakoncema smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o preživninskih razmerjih med razvezanima zakoncema. Z upoštevanjem te določbe zakona je treba pritrditi pritožbi, da je sodišče s tem, ko je razvezalo zakonsko zvezo, o njenem zahtevku na plačilo preživnine pa ni odločilo, poseglo tudi v ustavno pravico do osebnega dostojanstva in varnosti iz 43. člena Ustave RS.

8Sodišče prve stopnje bo zato moralo, glede na obrazloženo, v ponovnem postopku odločiti tako o predlogu za razvezo zakonske zveze, kot o predlogu nasprotne udeleženke na plačilo preživnine.

9Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 355. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek, ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje glede na naravo zadeve ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Potrebno je namreč ugotoviti dejstva, ki doslej še niso bila predmet obravnave. Razveljavitev in vrnitev zadeve v novo obravnavo, glede ugotavljanja pravno relevantnih dejstev preživljanja zakonca po razvezi zakonske zveze, je utemeljena in ne bo povzročila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS. Poleg tega bi se s tem, ko bi se ta pravno relevantna dejstva ugotavljala šele v pritožbenem postopku, strankam odvzela pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe (25. člen Ustave Republike Slovenije).

10Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (določba 3. točke 366. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1).

11O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo (določba 165. člena ZPP)