VSRS Sklep X DoR 360/2022-6

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali so kriteriji javnega povabila, ki razlikujejo potencialni krog zadevajočih podjetij na tiste, ki so registrirani po določilih ZGD-1, in tiste, ki so organizirani na drugi podlagi (v konkretnem primeru na podlagi ZOdv), a vendarle v svojem bistvu opravljajo podobno dejavnost, enako plačujejo davke in prispevke, enako nosijo vse rizike in vse odgovornosti, diskriminatorni? Če je odgovor pritrdilen, ali to ne pomeni, da so takšni kriteriji v nasprotju z Ustavo, natančneje z njenim 74. členom, ki ureja podjetništvo, 22. členom, ki ureja enako varstvo pravic, in s 14. členom, ki ureja enakost pred zakonom? Če odgovor ni pritrdilen, kako se takšno razlikovanje potemtakem upraviči?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper obvestilo toženke o zavrnitvi tožničine ponudbe, s katero se je odzvala na Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa „Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile“ za podporo podjetjem pri pripravi strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter krepitvi njihovih kompetenc 2019 (v nadaljevanju Javno povabilo). Toženka je v izpodbijanem obvestilu ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za ponudnika, ker ni bila registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) vsaj 12 mesecev pred objavo Javnega povabila.

2Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča izhaja, da je treba na podlagi odločbe Ustavnega sodišča U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020 presojati zakonitost obvestila, izdanega na podlagi 47. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), tako, da se presojajo skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, določenimi v ZUTD, smernicah in načrtu za izvajanje ukrepa aktivne politike zaposlovanja (APZ), v katalogu ukrepa APZ in v javnem povabilu. Presodilo je, da navedeni pogoj, ki iz ciljne skupine izključuje ponudnike, ki niso registrirani po določbah ZGD-1, ni v nasprotju s 14., 22. in 74. členom Ustave, saj lahko toženka omeji izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, na podlagi prvega odstavka 47. člena ZUTD. Prav tako so v Javnem povabilu jasno in nedvoumno navedeni ponudniki, ki so lahko upravičeni do sofinanciranja iz javnih sredstev, krog ponudnikov je zelo širok, zato ta pogoj ni arbitraren. Pogoji javnega razpisa so bili znani v naprej in so enako veljali za vse ponudnike. Presodilo je tudi, da z določitvijo obravnavanega pogoja ni bilo poseženo v tožničino pravico do svobodne gospodarske pobude, saj v njej ni bila v ničemer omejena.

3Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu ZPP in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je tožničinemu predlogu za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6V zvezi z dopuščenim vprašanjem tožnica zatrjuje, da so pogoji v Javnem povabilu v nasprotju s 14., 22. in 74. členom Ustave, ker diskriminirajo potencialni krog zadevajočih podjetij na tista, ki so registrirana po določbah ZGD-1, in tista, ki so organizirana na drugi podlagi, a po svojem bistvu opravljajo podobno dejavnost in enako nosijo vse rizike in odgovornosti. Poudarja, da gre tudi pri odvetništvu za opravljanje pridobitne dejavnosti in da se za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe subsidiarno uporabljajo določbe ZGD-1. Odvetniška družba se lahko ustanovi tudi kot d. n. o. ali d. o. o. Prav tako so odvetniki posamezniki v bistvenem podobni samostojnim podjetnikom, saj so oboji pravnoorganizacijska oblika, ki omogoča opravljanje dejavnosti, usmerjene v pridobitne namene, pri tem pa je temeljni predpis, ki ureja njihov statusno pravni položaj, ZGD-1.

7Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne glede na predhodne odločbe Ustavnega sodišča o ZUTD ostaja pomembno vprašanje, kakšen je obseg proste presoje, ki jo ima pripravljavec javnega povabila (poziva, razpisa) pri določitvi pogojev za sodelovanje v tem postopku in kako mora pri tem upoštevati ustavne omejitve (načelo enakosti pred zakonom, itd.). Navedeno dodeljevanje javnih sredstev ni zasebnopravno poslovanje, zato je tudi toženka pri izvajanju programov APZ vezana na prepoved neenakega obravnavanja, arbitrarnosti in drugih omejitev, ki izhajajo iz Ustave in zakona. Zato se bo lahko Vrhovno sodišče v okviru dopuščene revizije tudi opredelilo do pravilne razlage 14. in 74. člena Ustave v povezavi z navedenim dodeljevanjem javnih sredstev.