VSL Sklep II Cp 104/2023

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi brez naslova z ID znakom 000-281.

2Udeleženca A. A. in B. d. o. o., ki se zoper sklep pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP¹ (v zvezi s 3. členom ZVEtL-1² in 42. členom ZNP-1³), pritožbenemu sodišču predlagata, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožnika trdita, da je izpodbijani sklep izdala sodnica, ki ni sodelovala na naroku, opravljenem 10. 12. 2021, na naslovu C. 10, v postopku II N 350/2011. Odločitev, da je stavba z ID znakom 000-281 objekt zunanje ureditve, ne samostojna stavba, se v celoti opira na ugotovitve s tega naroka. Ker je sklep izdal sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, je bilo kršeno načelo neposrednosti. V postopkih po ZVEtL-1 izvedba naroka res ni nujna, kar pa ne pomeni, da lahko sklep izda sodnik, ki na naroku ni sodeloval. V nasprotnem primeru udeležencem postopka ne bi bila zagotovljena pravica do izjave in sodelovanja pri izvajanju dokazov. Sklep o združitvi postopkov (II N 350/2011 in II N 389/2021) ni bil izdan, sodišče je predlog za združitev postopkov zanemarilo.

Stavba z ID znakom 000-281 predstavlja samostojno stavbo. Predlagatelji so objekt obnovili brez ustreznih dovoljenj. Prvotno drvarnico s kokošnjakom so odstranili in na njenih temeljih zgradili stavbo s pozidanimi stenami in ostrešjem s kritino. Ne gre za enostavni objekt v smislu 3. člena GZ-1⁴, ki bi ustrezal objektu zunanje ureditve. V delu stavbe je shramba, ki jo uporablja D. D. Prostor v večjem delu stavbe za potrebe skladiščenja ozvočenja za svojo poslovno dejavnost uporablja podjetje, ki ima sedež v poslovnih prostorih nepremičnine z ID znakom: stavba 000-259-901. Stavba je razdeljena na dva dela, vsak del ima samostojen vhod in je v uporabi različnih etažnih lastnikov. Stavba ima tudi dve pripadajoči zemljišči. Da gre za stavbo, je ugotovil tudi izvedenec mag. E. E. v zadevi II N 91/2012. Po stališču sodne prakse v primeru, ko gre za objekt pomožne narave, ki služi zgolj redni rabi stavbe, ne more priti do dejanske pridobitve pripadajočega zemljišča.

3Predlagatelja v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Po podatkih v spisu je sodišče prve stopnje postopek (II) N 350/2011, izvorno voden na podlagi predloga predlagateljev za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z ID znakom 000-259 (C. 10) in stavbi brez naslova z ID znakom 000-281, razdružilo v več postopkov, oziroma je kasneje postopek razširilo še na stavbe z ID znaki 000-1324 (C. 10A), 000-267 (C. 10B) in 000-277 (C. 10C).⁵ Obravnavani postopek je postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z ID znakom 000 – 281, ki je po zemljiškoknjižnih podatkih „drvarnica s kokošnjakom“ in del stavbe z ID znakom 000-259. V postopku je bil angažiran izvedenec geodetske stroke, ki je po napotku sodišča prve stopnje izdelal elaborat za vpis sporne stavbe v kataster stavb in elaborat parcelacije zemljišča pod stavbo. Sodišče prve stopnje je z vmesnim sklepom ugotovilo, da je izdelana strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, ter GURS naložilo, da na podlagi izdelanih elaboratov vpis oziroma spremembe ustrezno evidentira. GURS je stavbo številka 281, ki je povezana s parcelama 189/1 in 190/5, k. o. ..., in sestoji iz dveh delov, vpisal v kataster stavb (pri obeh delih, izmere 24,5 m2 in 9,2 m2, je bila kot dejanska raba vpisana nestanovanjska raba). Prvotno odločitev, da na sporni stavbi obstoji etažna lastnina, je višje sodišče s sklepom II Cp 2273/2019 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

6Izpodbijana odločitev, sprejeta v ponovljenem postopku, temelji na presoji, da stavba z ID znakom 000-281 ni samostojna stavba (samostojna funkcionalna celota⁶), temveč objekt zunanje ureditve v smislu 2. odstavka 23. člena ZVEtL-1⁷. Dejansko podlago te presoje predstavljajo ugotovitve, (1) da je sporni objekt ločen od sosednjih večstanovanjskih stavb, (2) da je bil objekt pred obnovo po zemljiškoknjižnih podatkih drvarnica s kokošnjakom, po obnovi v letu 2010 pa je zidani objekt z dvema deloma, ki se uporabljata za sušenje perila in shranjevanje stvari - oba dela sta funkcionalno vezana na posamezne dele v sosednji stavbi⁸, (3) da v objektu ni priključkov na električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje, (4) da zemljiškoknjižni vpis („... vpiše se štirisobno stanovanje z dvema kabinetoma v I. nadstropju desno v skupni izmeri 242,85 m2 s trajno pravico uporabe drvarnice s kokošnjakom na vrtu ...“) izkazuje lastninsko vezanost objekta s stavbo z ID znakom 000 – 259. Lastninska upravičenja na objektu oziroma njegovih delih zatrjujejo predlagatelja, prva nasprotna udeleženka in udeleženka (pritožnica) A. A.

7Cilj postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se stavba vpiše v kataster nepremičnin in zemljiško knjigo, skupaj z vsemi posameznimi deli in skupnimi prostori. Pogoj za dopustnost postopka je obstoj dejanske etažne lastnine na stavbi in njeno neustrezno zemljiškoknjižno stanje (2. in 3. odstavek 17. člena ZVEtL-1). Ko sodišče ugotovi, da na stavbi obstoji etažna lastnina (1. točka 1. odstavka 30. člena ZVEtL-1), ugotovi tudi skupne dele stavbe in idealne deleže solastnine, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom (posameznih delov stavbe) na skupnih delih stavbe (2. in 4. točka 1. odstavka 30. člena ZVEtL-1). Glede na cilj postopka (vpis že nastale etažne lastnine v zemljiško knjigo) se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine (poleg položaja zemljišča, na katerem stavba stoji), ugotavlja položaj skupnih prostorov v sami stavbi (na kateri se vzpostavlja etažna lastnina), ne pa tudi položaj morebitnih drugih skupnih prostorov (skupnih prostorov, ki se nahajajo v kakšni drugi stavbi).⁹ Le skupno ali vsaj povezano obravnavanje predlogov glede obeh stavb (glede „glavne“ stavbe in stavbe, v kateri so skupni prostori „glavne“ stavbe) omogoča širše odločanje, oziroma celovito ureditev pravnih razmerij.

8Ugotovitve, povzete v 6. točki obrazložitve, omogočajo sklep, da je sporni objekt funkcionalno in lastninsko povezan s stavbo z ID znakom 000-259, oziroma s posameznimi deli v njej. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z ID znakom 000-259 se vodi kot zadeva II N 350/2011. Višje sodišče je že v sklepu II Cp 2273/2019 nakazalo, da bo moralo sodišče prve stopnje v primeru ugotovitve, da gre za objekt zunanje ureditve (kot skupni del druge stavbe), poskrbeti za obravnavo dela stavbe skupaj z (glavno) stavbo (kakor se je ta postopek začel). Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je obravnavani objekt v funkciji redne rabe stanovanjske stavbe oziroma njenih posameznih delov, skupna ali vsaj povezana obravnava te zadeve in zadeve II N 350/2011 ni zgolj smotrna. V izogib morebitnim učinkom res iudicata,¹⁰ predvsem pa zaradi zagotavljanja (popolnega vsebinskega) sodnega varstva udeležencem postopka, predstavlja skupno ali vsaj povezano obravnavanje predlogov iz obeh postopkov procesno nujnost.

9O vprašanjih, s katerimi posameznimi deli je sporni objekt povezan, ali imajo deli v njem položaj (splošnih ali posebnih) skupnih delov, ali pa gre morda za individualne pomožne prostore posameznih stanovanj (prim. 3. odstavek 4. člena SZ-1¹¹ in 2. odstavek 105. člena SPZ), torej o vseh stvarnopravnih položajih (v kataster nepremičnin) vpisanih delov, ki jih bo mogoče tudi zemljiškoknjižno realizirati, naj bo, ob upoštevanju predpisanih dokaznih pravil, domnev in znižane stopnje materialne resnice (18. - 24. člen ZVEtL-1), odločeno celovito. Ob takšni obravnavi pa seveda tudi ne bo izključena možnost za ureditev lastninskih razmerij na podlagi dogovora etažnih lastnikov v smislu 113. člena SPZ.¹² Podredno, v primeru objektivnih ovir za skupno obravnavanje zadev, naj odločanje v tej zadevi sledi odločanju glede „glavne“ stavbe, in ne obratno.

10Vse navedeno velja strniti v zaključek, da predlog, o katerem je odločalo sodišče prve stopnje, ni nujno neutemeljen, le pot, izbrana za obravnavo tega predloga (ločeno vodenje postopkov, izdaja negativne meritorne odločbe), ni bila ustrezna. Glede na cilj postopka za vzpostavitev etažne lastnine, naj ugotovitev, da stavba oziroma njeni deli nimajo samostojnega stvarnopravnega položaja (torej, da etažna lastnina ne obstaja¹³), vodi v ugotavljanje, kakšen je njen/njihov stvarnopravni položaj.

11Udeleženca (zdaj pritožnika) sta podala predlog za združitev postopkov II N 389/2021 in II N 350/2011,¹⁴ do katerega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Opustitev odločanja o predlogu za združitev zadev predstavlja postopkovno kršitev, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa (prim. 1. odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče kršitve glede na njeno naravo (gre pravzaprav za odklonitev odločanja) ne more odpraviti samo (nujna je povezava z zadevo II N 350/2011), zato je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1). Napotki za nadaljnje delo so v gornji obrazložitvi.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017.
³ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.
⁴ Gradbeni zakon, Ur. l. RS, št. 199/2021.
⁵ Glede teh treh stavb je bil predlog za vzpostavitev etažne lastnine obravnavan ločeno od zadeve II N 350/2011 – kot zadeva II N 92/2022, ki je pravnomočno zaključena.
⁶ Po 2. odstavku 105. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju SPZ) mora posamezni del zgradbe predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor.
⁷ Po 2. odstavku 23. člena ZVEtL-1 se za objekte zunanje ureditve štejejo tiste stavbe in drugi objekti, ki so v funkciji redne rabe stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina, ali njenih posameznih delov (npr. zunanje kolesarnice, zaklonišča, garaže, drvarnice).
⁸ S ključi za del št. 1, ki predstavlja kolesarnico s shrambo, razpolagata predlagatelja, s ključi za del št. 2 pa razpolaga D. D., ki prostor uporablja za sušenje perila in shranjevanje.
⁹ Glej ZVEtL-1 s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 144.
¹⁰ Četudi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine odločba glede ugotovljenih razmerij in pravic postane le formalno pravnomočna.
¹¹ Stanovanjski zakon, Ur. l. RS, št. 69/2003, s spremembami in dopolnitvami. Individualni prostori, ki pripadajo določenim posameznim delom, so lahko atriji, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase, lože, če niso sestavni del posameznega dela (3. odstavek 4. člena SZ-1). K posameznemu delu v etažni lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmejeni prostori, če so del nepremičnine v solastnini etažnih lastnikov (2. stavek 2. odstavka 105. člena SPZ).
¹² Po 113. členu SPZ lahko etažni lastniki sklenejo pisni sporazum, da skupni deli postanejo del posameznega dela v etažni lastnini, oziroma se lahko sporazumejo tudi o tem, da iz skupnih delov nastane nov posamezen del v etažni lastnini, oboje v primeru, če je to mogoče.
¹³ Predpostavka za ugotovitev/vzpostavitev etažne lastnine je njen obstoj.
¹⁴ Glej njuno vlogo s 16. 3. 2022 na red. št. 232 v spisu.