UPRS Sodba I U 1267/2019-14

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

O izpodbijanem sklepu z dne 22. 11. 2018

1Upravna enota Jesenice je sklepom št. 210-100/2018-10 z dne 22. 11. 2018 (v nadaljevanju: Sklep1) zavrgla tožničino zahtevo za vročitev sklepa št. 210-100/2018-7 z dne 6. 11. 2018 (v nadaljevanju: Sklep3), izdanega v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča A. A., B. in ugotovila, da stroški postopka niso nastali.

2Iz Sklepa1 izhaja, da je Upravna enota Jesenice na podlagi 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 52/2016, v nadaljevanju ZPPreb-1) začela postopek ugotavljanja stalnega prebivališča A. A., na podlagi predloga oz. obvestila tožnice o verjetnih nepravilnostih pri prijavi prebivališča. Tožnica je namreč, kot izhaja iz obvestila tožnice št. 122-0020/2018 z dne 24. 9. 2018 (v nadaljevanju Obvestilo), dvomila v resničnost podatkov, ki jih je A. A. navedla ob prijavi spremembe stalnega prebivališča, kar pa predstavlja neupravičene finančne posledice za tožničin proračun. A. A. je bila namreč priznana pravica do oprostitve plačila socialno varstvenih storitev institucionalnega varstva, zato je zavezanka za mesečno plačilo storitev tožnica.

3Iz Sklepa1 dalje izhaja, da je tožnica na podlagi četrtega odstavka 235. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zahtevala vročitev Sklepa3, s katerim je Upravna enota Jesenice ustavila postopek ugotavljanja stalnega prebivališča A. A. zato, ker meni, da odločba posega v njene pravne koristi, saj je tožnica predlagala uvedbo postopka ugotavljanja stalnega prebivališča.

4Upravna enota Jesenice je na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP tožničino zahtevo za vročitev Sklepa3 zavrgla, ker v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tožnica ni niti stranka v postopku niti stranski udeleženec. Pojasnila je, da Obvestilo ni zahteva za začetek postopka. Iz obrazložitve še izhaja, da je Upravna enota Jesenice na podlagi petega odstavka 36. člena ZPPreb-1, ki nalaga upravni enoti na zahtevo osebe, ki je podala obvestilo o neizpolnjeni prijavni obveznosti iz 1. odstavka 18. člena ZPPreb-1, le izdajo obvestila o uvedbi in zaključku postopka oz. obvestila, da ta ni bil uveden, z dopisom št. 210-1/2018-413 z dne 9. 11. 2018 tožnico obvestila v kakšni fazi je postopek.

O izpodbijanem sklepu z dne 23. 11. 2018

5S sklepom št. 210-100/2018-11 z dne 23. 11. 2018 (v nadaljevanju: Sklep2) je Upravna enota Jesenice na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP zavrgla tožničino pritožbo zoper Sklep3, ker pritožbe ni vložila upravičena oseba.

O drugostopenjski odločbi

6Toženka je z odločbo št. 210-9/2019/2 (1322-04) z dne 4. 7. 2019 zavrnila tožničino pritožbo zoper izpodbijana sklepa. V bistvenem poudarja, da pravna korist tožnice za postopek, ki ga izpodbija, ni izkazana. Izpostavila je, da izpodbijana odločitev (ustavitev postopka) ne bi pomenila preusmeritve stroškov doplačil na drugo občino, kar želi tožnica, ker Upravna enota Jesenice izpodbijanega sklepa ni izdala na podlagi drugega odstavka 56. člena ZPPreb-1. Toženka je pojasnila, da se v konkretnem primeru obstoj pravnega interesa in s tem položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku presoja po ZPPreb-1. Tožnica po oceni toženke s tem, ko trdi, da naj bi bila potencialna zavezanka za doplačilo oskrbnine v domu starejših občanov v višini 360,00 EUR mesečno za A. A., uveljavlja dejanski interes, ki za priznanje položaja stranke ali stranske udeleženke v postopku po oceni toženke ne zadošča.

7Toženka povzema ugotovitev prvostopenjskega organa, da ima A. A. pravilno prijavljeno in evidentirano stalno prebivališče (na naslovu B.) kot opredeljeno v 3. točki 2. člena ZPPreb-1 in začasno prebivališče (Dom starejših občanov C.) kot opredeljeno v 5. točki 2. člena ZPPreb-1. Sklep o ustavitvi postopka, po ugotovitvi, da ima A. A. prijavno obveznost izpolnjeno, po oceni toženke ne more biti podlaga za preusmeritve stroškov doplačil na drugo občino, kar želi doseči tožnica. Toženka je ugotovila, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih sklepov, ki sta zakonita, pravilen, zato je pritožbo zavrnila.

Povzetek relevantnih navedb tožnice

8Tožnica v tožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, neuporabo oz. nepravilno uporabo materialnega prava ter nepravilno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in predlaga odpravo izpodbijanih sklepov ter ponoven postopek.

9Navaja, da je tožnica zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, da naj bi imela A. A. na dan 27. 6. 2016 stalno prebivališče na naslovu B., na podlagi odločbe Centra za socialno delo Jesenice, zavezanka za plačilo domske oskrbe za A. A., v višini 360,00 EUR mesečno. Tožnica izpostavlja, da je A. A. od 16. 11. 2012 stalno nameščena v Domu C. Iz izjave priče izhaja, da je dementna in prebiva na zaprtem oddelku, torej od tega datuma dalje ni več zapustila doma ostarelih. Tožnica meni, da prejemanje pošte na določen naslov oziroma hranjenje osebnih predmetov ni zadosten razlog za sklepanje, da ima oseba na določenem kraju središče svojih življenjskih interesov. Dodatno pojasnjuje, da je ravno zaradi zaprosila CSD Jesenice za mnenje v zvezi z doplačilom institucionalnega varstva, podala zahtevo Upravni enoti Jesenic za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča A. A. (8. člena ZPPreb¹). Ponavlja ugovor, da bi tožnici moral biti omogočen vstop v postopek, ker odločitev upravnega organa posega v njene pravice. Tožnica ponavlja, da bi ji moral biti vročen Sklep3 na podlagi četrtega odstavka 235. člena ZUP, zoper katerega bi morala imeti na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP možnost vložitve učinkovitega pravnega sredstva.

10Po mnenju tožnice bi morala biti na podlagi 99. člena ZSV zavezanka za plačilo domske oskrbe občina Jesenice, saj je A. A. pred namestitvijo v dom starostnikov prebivala in imela prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D. in ne na naslovu B., kakor je to napačno ugotovila toženka. Nepravilno je po mnenju tožnice zavrženje njene pritožbe zoper Sklep3.

11Tožnica poudarja, da je Sklep2 obremenjen tudi z bistveno kršitvijo postopka, saj ga prvostopenjski organ ni obrazložil, ampak se je v obrazložitvi skliceval na Sklep1, zaradi česar se ga ne da preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP).

12Tožnica meni, da je toženka napačno uporabila materialno pravo, ker je postopek v konkretnem primeru vodila po določbah ZPPreb-1 namesto ZPPreb, saj je ta veljal na dan 27. 6. 2016, ko je bila izvedena sprememba stalnega prebivališča A. A.

Povzetek navedb odgovora na tožbo

13Toženka v odgovoru na tožbo v celoti zavrača tožničine navedbe in vztraja pri izpodbijani odločbi, zato predlaga sodišču zavrnitev tožbe.

K prvi točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

14Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med tožnico in toženko ni bilo sporno.

15Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrgla tožničino zahtevo za vročitev Sklepa3, izdanega v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča A. A. in pravilno zavrgla pritožbo tožnice zoper Sklep1, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijanih odločb.

16Izpodbijani odločitvi sta posledica ugotovitve, da tožnica nima pravnega interesa za udeležbo v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča A. A. V obravnavanem primeru je torej sporno vprašanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje položaja stranske udeleženke v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča A. A.

17ZPPreb-1 ureja prijavno in odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki Sloveniji, stalnim in začasnim naslovom v tujini, register stalnega prebivalstva, evidenco začasno nastanjenih, prijavo in odjavo gosta ter evidenco gostov (1. člen ZPPreb-1). Državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje oziroma potrdilom o prijavi stalnega prebivanja upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva. Če upravna enota dvomi, da posameznik stalno prebiva na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče ali je obveščena, da posameznik ni izpolnil prijavne obveznosti iz prvega, drugega, tretjega ali petega odstavka 5. člena ZPPreb-1, posameznika obvesti o obveznosti prijave in ga opozori na posledice, če prijavne obveznosti ne izpolni (prvi dostavek 18. člena ZPPreb-1). Posameznik v osmih dneh po prejemu obvestila iz prvega odstavka 18. člena ZPPreb-1 izpolni prijavno obveznost ali da izjavo, da na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva (drugi odstavek 18. člena ZPPreb-1). Upravna enota po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja stalnega prebivališča, če posameznik ne izpolni obveznosti iz drugega odstavka 18. člena ZPPreb-1 ali če dvomi, da posameznik kljub njegovi izjavi na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča stalno prebiva. Ta postopek uvede tudi, če ga predlaga občina, na naslovu katere ima posameznik prijavljeno stalno prebivališče, ali občina, na območju katere posameznik prebiva (tretji odstavek 18. člena ZPPreb-1).

18Med strankama ni sporno, da je tožnica z obvestilom št. 122-0020/2018 z dne 24. 9. 2018 obvestila upravno enoto, da dvomi v resničnost podatkov, ki jih je A. A. navedla ob prijavi spremembe stalnega prebivališča. Upravna enota je zato na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZPPreb-1 začela postopek ugotavljanja stalnega prebivališča A. A.

19Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (prvi odstavek 42. člena ZUP). Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP).

20Tudi po presoji sodišča, tožnica z zatrjevanjem, da je zaradi po njenem mnenju nepravilnega stalnega prebivališča A. A. na naslovu B., na podlagi odločbe Centra za socialno delo Jesenic, tožnica zavezanka za plačilo domske oskrbe za A. A., v višini 360,00 EUR mesečno, pravnega interesa v smislu določbe prvega odstavka 43. člena ZUP v konkretnem upravnem sporu, ni izkazala.

21Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sklepu I Up 26/2021 z dne 3. 11. 2021 namreč že zavzelo stališče, da je bistvo pravnega interesa, da temelji na materialnem predpisu, ki ga je treba uporabiti pri odločanju v konkretni upravni stvari. V konkretni upravni zadevi (ugotavljanje stalnega prebivališča A. A.) je materialni predpis ZPPreb-1, tožnica pa svoj pravni interes utemeljuje na ZSV. Tožnica, kot opozori Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu I Up 26/2021 z dne 3. 11. 2021, svojega pravnega interesa ne more utemeljiti s sklicevanjem na pravice oziroma koristi, ki jih ti materialni predpisi (v obravnavani zadevi ZPPreb-1) ne urejajo. Pravni interes ne more temeljiti niti na morebitni (negotovi) bodoči spremembi tožničinega (tudi) pravnega položaja, kot je s strani tožnice pričakovana razbremenitev plačila domske oskrbe za A. A. na podlagi ZSV. Tudi po presoji sodišča je zato pravilna presoja toženke, da tožnica z navedbami, kot jih je mogoče smiselno povzeti, da bi morala biti na podlagi 99. člena ZSV zavezanka za plačilo domske oskrbe občina Jesenice, saj je A. A. pred namestitvijo v dom starostnikov prebivala in imela prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D. in ne na naslovu B., ni izkazala svojega pravnega interesu za udeležbo v konkretnem upravnem postopku ugotavljanje stalnega prebivališča A. A.

22Sodišče se do ostalih navedb tožnice, po ugotovitvi, da je pravilna odločitev toženke, da tožnica ni izkazala pravnega interesa za upravni postopek, zaradi nerelevantnosti ne opredeljuje.

23Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da sta po pravilnem postopku izpodbijani odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K drugi točki izreka:

24Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Tožnica navaja, da bi se moral v konkretnem primeru uporabljati ZPPreb in ne ZPPreb-1, zato se v svojih navedbah sklicuje na takrat veljavni 8. člen ZPPreb (18. člen ZPPreb-1).