VSL Sklep I Cp 802/2023

I. Pritožba zoper I., III. in IV. točko sklepa z dne 27. 12. 2021 ter pritožba zoper dopolnilni sklep z dne 10. 1. 2023 se zavrneta in se sklepa potrdita.

II. Pritožba zoper II. točko sklepa z dne 27. 12. 2021 se zavrže.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za plačilo.

Sklep in dopolnilni sklep sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 12. 2021 dovolilo precizacijo tožbenega zahtevka na red. št. 69 spisa (I. točka izreka), zavrnilo predlog toženke za razveljavitev začasne odredbe (II. točka izreka) in toženki naložilo (III. točka izreka), da je dolžna takoj, najkasneje pa v roku 24 ur, dopustiti in omogočiti ponovno vzpostavitev nemotenega dotoka električne energije preko njene razdelilne postaje v gospodarski coni na določenih tožničinih nepremičninah in v ta namen v istem roku dovoliti in naročiti Elektro A., d. d., da po svojih strokovno usposobljenih delavcih ugotovi in odpravi morebitno napako ali okvaro, da na toženkine stroške Elektro A., d. d., sam ali preko drugega strokovno usposobljenega izvajalca odpravi okvaro stikala v celici J09 ali druge okvare, ki ovirajo priklop elektrike, in da vzpostavi pretok elektrike preko toženkine razdelilne postaje tožničnim poslovnim stavbam, ter dati nalog distributerju oziroma sistemskemu operaterju ali skrbniku sistema za ta ponovni priklop elektrike ali pa na drug predpisom skladen način najkasneje v roku 24 ur omogočiti nemoten pretok električne energije preko njene razdelilne postaje navedenim tožničinim stavbam, ter tako vzpostaviti posestno stanje, kakršno je obstajalo do 9. 8. 2019, da bo omogočena normalna uporaba tožničinih poslovnih prostorov v teh stavbah in nemoteno izvrševanje posesti ter prostorov tožnici in njenim najemnikom. Naložilo ji je, da tožnici v roku 8 dni povrne stroške postopka v znesku 3.075,90 EUR, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2Z dopolnilnim sklepom z dne 10. 1. 2023 je sodišče prve stopnje sklep z dne 27. 12. 2021 dopolnilo tako (I.), da se po III. točki izreka doda nova, IV. točka, ki toženki prepoveduje s kakršnimikoli ravnanji ali opustitvami onemogočiti ali preprečevati nemoten dotok električne energije preko razdelilne postaje, ki se nahaja v toženki lastnem objektu v gospodarski coni, tožničinim poslovnim stavbam iz I. točke izreka sklepa. Odločilo je še (II.), da točka IV. v sklepu z dne 27. 12. 2021 postane točka V.

Pritožbi

3Zoper sklepa se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da ju spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izpostavlja, da izpolnjevanje tehničnih pogojev še ne pomeni izpolnjevanja pogojev po Energetskem zakonu (v nadaljevanju EZ-1), da se lahko tretji subjekt napaja preko sistema oziroma naprav toženke. S ponovno priključitvijo bi toženka ravnala protipravno, sodišče prve stopnje pa se je do njenega ugovora pomanjkljivo opredelilo in je s tem podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prvostopenjsko sodišče se v zvezi s tem sklicuje na zapis pritožbenega sodišča v sklepu I Cp 599/2020 z dne 30. 3. 2020, a pri odločanju o začasni odredbi velja nižji standard presoje (verjetnost). Obe sodišči (tudi pritožbeno) sta spregledali bistveno razliko od ostalih primerov v sodni praksi, in sicer da toženka elektrike ni odklopila, temveč je bila dobava prekinjena brez njene volje. Tudi ponoven priklop ni odvisen od njene volje, temveč ga prepoveduje prvi odstavek 78. člena v zvezi z 81. in 82. členom EZ-1. Zato ni pomembno, ali sta imeli pravdni stranki oziroma že njuni pravni predniki sklenjeno pogodbo o uporabi električne energije. S predpisom skladen način zagotovitve pretoka električne energije preko toženkine razdelilne postaje predstavlja sklenitev ustrezne pogodbe med toženko in SODO kot edinim distribucijskim operaterjem za celotno območje države. Toženka na pripravljenost SODO, da z njo sklene zakonsko predvidene pogodbe in vzame njen sistem oziroma del sistema v last ali upravljanje, nima vpliva. Zaradi dotrajanosti sistema volja za sklenitev pogodbe na strani SODO ne obstaja. Dobava elektrike se je do okvare izvajala v nasprotju z določilom EZ-1, osvoboditve toženkine posesti od takšnih omejitev ni mogoče šteti za protipravno ravnanje. Tožnica že ima zagotovljen dostop do javnega omrežja na podlagi izdanega soglasja. Agencija za energijo je toženki naložila odpravo nezakonitega izvajanja oskrbe z električno energijo tako, da mora izločiti napajanje uporabnikov iz obstoječe elektroenergetske infrastrukture in jim omogočiti neposredno vključitev v javno distribucijsko omrežje. Zmotna je ugotovitev, da toženka ni lastnica elektroenergetske infrastrukture v gospodarski coni, dokazna ocena izpovedi B. B. v povezavi z zapisnikom Agencije za energijo v zvezi s tem je popolnoma izostala. Da gre za distribucijo, je soglašala tudi tožnica, ki je Agenciji za energijo posredovala informacijo o tem. Sodišče prve stopnje ni ocenilo listinskih dokazov v zvezi s tem (Seznanitev o ugotovljeni kršitvi in poziv) in tudi ni ugodilo toženkinemu predlogu, naj postavi sodnega izvedenca. Zavrnitve tega dokaznega predloga ni obrazložilo, s čimer je absolutno bistveno kršilo pravila postopka. Izvedenec bi lahko podal mnenje o vzrokih okvare, o možnostih sanacije in glede vprašanja, ali tožnica zahteva širše varstvo posesti od posesti pred okvaro. Toženka je po zaključku glavne obravnave prejela Obvestilo o kršitvi izvajanja distribucije električne energije in poziv k ureditvi lastnih merilnih mest, ki ga je izdal SODO in ga toženka prilaga pritožbi. Izpodbijani sklep je neizvršljiv in jo sili v nezakonito ravnanje. Tožničine trditve o manjši moči na novem priključku niso določne.

Toženka izpodbija dovolitev spremembe tožbe, ki ni dovolj obrazložena. Glede pritožbenih razlogov se sklicuje na vsebino svoje šeste pripravljalne vloge.

Izpodbija tudi zavrnitev predloga za razveljavitev začasne odredbe, ki po njenem mnenju ne dosega niti minimalnega standarda obrazloženosti odločbe in je zato obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.

Odgovora na pritožbo

4Tožnica v odgovorih na obe pritožbi predlaga njuno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožb

5Pritožba zoper zavrnitev toženkinega predloga za razveljavitev začasne odredbe ni dovoljena. V preostalem pritožbi nista utemeljeni.

O spremembi tožbe

6Pritožba pravilno izpostavlja, da izpodbijani sklep z dne 27. 12. 2021 o I. točki izreka ne vsebuje posebnih razlogov. A ne gre za spremembo tožbe. Tožnica je zgolj natančneje opredelila, na kakšen način lahko toženka ponovno vzpostavi priklop na elektriko. Tožbeni zahtevek v bistvenem ostaja isti - tožnica z njegovo natančnejšo opredelitvijo ni spremenila njegove istovetnosti, niti ga ni povečala ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). Zato posebna obrazložitev s strani prvostopenjskega sodišča niti ni bila potrebna. Pri tem sklicevanje pritožbe na vloge pred sodiščem prve stopnje kot pritožbene razloge ni upoštevno.

O ugoditvi tožbenemu zahtevku

7Odločitev, da se tožbenemu zahtevku ugodi, je pravilna.

8Ne drži, da izpodbijana sklepa toženki nalagata protipravno ravnanje. Iz njiju izhaja, da mora nemoten pretok električne energije vzpostaviti na predpisom skladen način. Toženka se sklicuje na dopisa Agencije za energijo, a ne gre za upravno odločbo.¹ Agencija je sicer postopala po IV. poglavju EZ-1, a nato odločbe ni izdala, temveč je bil postopek prej ustavljen. Iz dopisa tudi izhaja, da trenutno veljavna zakonodaja (Zakon o oskrbi z električno energijo, v nadaljevanju ZOEE) to vprašanje ureja drugače (II. poglavje ZOEE v okviru pravic končnih odjemalcev predvideva različne možnosti sklepanja pogodb in delovanja na trgu električne energije). Prvostopenjsko sodišče toženki ni naložilo točno določene obveznosti (npr. sklenitve pogodbe s SODO), temveč je zgolj obrazložilo, zakaj njeno motilno dejanje nima temelja v zakonu in kakšna je ena izmed zakonsko predvidenih rešitev položaja, v katerem so udeleženci razmerja, kot je obravnavano v tej pravdi.²

9Neutemeljeni so toženkini očitki prvostopenjskemu sodišču o absolutni bistveni kršitvi postopka, ker njenemu predlogu za postavitev sodnega izvedenca ni ugodilo (in zavrnitve tega dokaznega predloga ni obrazložilo). Ali tožnica zahteva širše varstvo posesti, kot jo je imela pred okvaro na celici, je pravno vprašanje, ne pa vprašanje za izvedenca. Toženka je navajala, da bi ta lahko podal mnenje o vzrokih okvare in o možnostih sanacije, a to za odločitev o zadevi ni bistveno. Iz tega razloga se sodišču tudi ni bilo treba opredeljevati do ostalih dokazov, ki jih je toženka predložila v zvezi s tem vprašanjem (npr. videoposnetek servisiranja stikal).

10Prav tako ni pomembno, kdo je lastnik opreme (transformatorske postaje), zato dokazna ocena izpovedi B. B. v zvezi s tem ni bila potrebna. Med strankama postopka ni sporno, da toženka ponovnega priklopa tožnice na električno energijo ni dovolila. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen ZPP).

O predlogu za razveljavitev začasne odredbe

11Toženka je zaradi zatrjevanih naknadno spremenjenih okoliščin predlagala razveljavitev začasne odredbe. Začasna odredba učinkuje do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (tj. izpodbijanih sklepov). Ker bo ta z odločitvijo naslovnega sodišča o pritožbah postala pravnomočna, odpade toženkin pravni interes za izpodbijanje zavrnitve njenega predloga. Pritožba zato ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

12V preostalem je pritožbeno sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeni stroški

13Toženka s pritožbama ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožnici je dolžna v roku 15 dni povrniti odvetniške stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 27. 12. 2021 (375 točk oziroma 225,00 EUR po tar. št. 22/1 v zvezi s tar. št. 19/2-1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT) in 4,50 EUR za materialne izdatke po 11. členu OT (2 %), oboje povečano za 22 % DDV (50,49 EUR), skupno 279,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje sodišče tožnici ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo zoper dopolnilni sklep z dne 10. 1. 2023, saj je v njem zgolj ponovila svoja predhodna stališča in ga ni mogoče šteti za strošek, ki bi bil potreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Prav tako ji ni priznalo odvetniških stroškov za poročilo stranki, saj je ta storitev zajeta že v nagradi za odgovor na pritožbo.

¹ Prim. VSL sklep I Cp 1821/2013.
² Prim. VSL sklep I Cp 985/2023.