73. člen ZOEE
(najem distribucijskega sistema in plačilo za izvajanje nalog)
(1)Če distribucijski operater ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela, ki ima javni značaj, mora z lastnikom ali drugo osebo, ki lastnino upravlja ali z njo razpolaga, skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega sistema za opravljanje nalog distribucijskega operaterja po tem zakonu. V pogodbi se zlasti uredijo obseg in namen uporabe sistema, višina najemnine oziroma drugega plačila distribucijskega operaterja, pogoji in način tekočega in investicijskega vzdrževanja omrežja ter druga vprašanja, ki distribucijskemu operaterju omogočajo, da učinkovito opravlja svoje naloge po tem zakonu. Agencija nadzira vsebino pogodbe in način njenega izvrševanja z vidika skladnosti s splošnimi akti agencije.
(2)Pogodbeni stranki s pogodbo ne smeta določiti višje obveznosti plačila najemnine oziroma plačila za izvajanje nalog, ki jih je distribucijski operater na podlagi tretjega in četrtega odstavka 69. člena tega zakona prenesel na najemodajalca, kot jo določi agencija z odločbo o regulativnem okviru v skladu s 110. členom tega zakona. Določbe pogodbe, ki so v nasprotju s to odločbo, so nične, namesto njih pa se za obveznosti strank glede plačila najemnine oziroma storitev uporablja odločba agencije o regulativnem okviru.
(3)Če distribucijski operater z lastnikom ali drugo osebo, ki upravlja sistem ali njegov del oziroma razpolaga z njima, ne doseže soglasja o sklenitvi najemne pogodbe v treh mesecih po tem, ko je operater ugotovil obstoj takega sistema ali dela sistema in o tem obvestil agencijo in lastnika, agencija na zahtevo distribucijskega operaterja naloži lastniku ali drugi osebi, ki upravlja lastnino oziroma razpolaga z njo (v nadaljnjem besedilu tega člena: zavezanec), dolžnost oddati sistem ali njegov del v uporabo distribucijskemu operaterju. Sestavni del odločbe je tudi seznam objektov, naprav in drugih sredstev, na katere se ta ukrep nanaša.
(4)Distribucijski operater mora v zahtevi za naložitev obveznosti iz prejšnjega odstavka natančno opredeliti objekte, naprave in druga sredstva, na katere se obveznost nanaša, z navedbo enoličnih identifikacijskih znakov, ki se uporabljajo v prometu s temi sredstvi. Če teh sredstev ni mogoče ugotoviti z ogledom kraja ali na drug način, ki ne posega v pravice zavezanca, lahko agencija v postopku ugotavljanja po pridobitvi odločbe sodišča mimo volje zavezanca vstopi v prostore in objekte, na zemljišča ter k opremi in napravam zavezanca. Stroške vstopa in morebitno škodo, ki pri tem neizogibno nastane, nosi zavezanec.
(5)Če so sredstva v prostorih oziroma na zemljiščih, ki ne pripadajo zavezancu, mora lastnik ali posestnik teh prostorov oziroma zemljišč dovoliti ogled distribucijskemu operaterju, če so tam stvari zavezanca, ki so predmet postopka iz tretjega odstavka tega člena. Če oseba ogleda ne dovoli, se zoper njo in na njene stroške po pridobitvi odločbe sodišča lahko ogled opravi tudi mimo njene volje.
(6)Če distribucijski operater ob vložitvi zahteve iz tretjega odstavka tega člena nima na razpolago ustreznega števila kadrov, s katerimi lahko prevzame v uporabo sistem ali njegov del, ali če je to iz dejanskih razlogov neizvedljivo, agencija na njegovo zahtevo naloži obveznost lastniku ali drugi osebi, ki upravlja lastnino oziroma z njo razpolaga in ki je do vložitve zahteve opravljal storitve v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem distribucijskega sistema, ki so potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, da te storitve še naprej opravlja pod pogoji in na način, kot jih določi agencija v odločbi, če je to nujno potrebno za nemoteno in varno obratovanje sistema. Agencija v tem primeru z odločbo opredeli vrsto teh storitev in pogoje njihovega izvajanja.
(7)Če zavezanec ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero so mu bili naloženi ukrepi po tem členu, je prisiljen k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo v skladu z ZUP o izvršitvi upravnih odločb s prisilitvijo. Ne glede na tretji odstavek 298. člena ZUP prva denarna kazen, ki se izreče za prisilitev, ne sme presegati 50.000 eurov.
(8)Zavezanec, ki ravna v nasprotju z odločbo, s katero so mu bili naloženi ukrepi po tem členu, je dolžan uporabnikom sistema, dobaviteljem in distribucijskemu operaterju povrniti vso škodo, ki jim je bila s tem povzročena.
(9)Zavezancu, ki so mu bile naložene obveznosti po tem členu, pripada pravica do plačila za uporabo njegovega sistema v višini najemnine, ki jo določi agencija z odločbo o regulativnem okviru oziroma odločbo iz tretjega odstavka tega člena. Enako velja tudi za plačilo storitev v zvezi z vzdrževanjem in obratovanjem, ki se nanašajo na opravljanje nalog distribucijskega operaterja, pri čemer lahko plačilo določi agencija tudi v odločbi iz šestega odstavka tega člena.
(10)Ukrep agencije iz tretjega odstavka tega člena traja do sklenitve najemne ali druge potrebne pogodbe, pravnomočnega dokončanja razlastitvenega postopka iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona ali dokler distribucijski operater ne zgradi svojega sistema, na katerega priključi vse uporabnike sistema na zadevnem območju.
- VSL Sodba in sklep I Cpg 327/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu. Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
- VSL Sklep I Cp 516/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Pritožnica neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču, da izveden odklop električne energije predstavlja protipravno ravnanje. Kot se je že pri odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo izreklo pritožbeno sodišče, rešitev nastalega zatečenega stanja ni v odklopu električne energije končnim uporabnikom. Takšen odklop je v nasprotju z energetsko zakonodajo. Pritožnica pri zatrjevanju zakonitosti svojega ravnanja ni uspela izkazati katera zakonska podlaga dopušča njen poseg v tožničino posest.
- VSL Sklep I Cp 1256/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Sodišče odločitev o začasni odredbi sprejme po krajšem dokaznem postopku in ob prilagojeni oziroma (v primerjavi z odločanjem o glavni stvari) „nepopolni dokazni oceni“, v kateri mora svoje spoznanje logično utemeljiti. Zaradi takšne narave začasnih odredb so pri odločanju o njih dopustna odstopanja od siceršnjih zahtev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave oziroma upoštevanja načela enakega varstva pravic. Glede na navedeno je neutemeljeno pričakovanje toženke, da bi moralo sodišče že v fazi odločanja o začasni odredbi izvesti vse predlagane dokaze in se (z gotovostjo) prepričati o vseh okoliščinah, ki sicer vplivajo na končno odločitev. Samovoljen in protipraven je poseg v posest, če tisti, ki je opravil dejanje motenja, za to nima pooblastila (dovoljenja) posestnika oziroma nima pooblastila, ki bi temeljilo neposredno na zakonu ali pa na odločbi, ki jo je sprejelo sodišče oziroma drug organ oblasti na podlagi zakona, ki dopušča poseg v tujo posest (tretji odstavek 33. člena SPZ). Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji. Toženka na območju poslovnega kompleksa ... izvaja distribucijo električne
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 2. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba in sklep I Cpg 327/2023Višje sodišče v Ljubljani · 13. 2. 2025
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu. Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
- VSL Sklep I Cp 516/2024Višje sodišče v Ljubljani · 15. 5. 2024
Pritožnica neutemeljeno nasprotuje materialnopravnemu stališču, da izveden odklop električne energije predstavlja protipravno ravnanje. Kot se je že pri odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo izreklo pritožbeno sodišče, rešitev nastalega zatečenega stanja ni v odklopu električne energije končnim uporabnikom. Takšen odklop je v nasprotju z energetsko zakonodajo. Pritožnica pri zatrjevanju zakonitosti svojega ravnanja ni uspela izkazati katera zakonska podlaga dopušča njen poseg v tožničino posest.
- VSL Sklep I Cp 1256/2023Višje sodišče v Ljubljani · 23. 8. 2023
Sodišče odločitev o začasni odredbi sprejme po krajšem dokaznem postopku in ob prilagojeni oziroma (v primerjavi z odločanjem o glavni stvari) „nepopolni dokazni oceni“, v kateri mora svoje spoznanje logično utemeljiti. Zaradi takšne narave začasnih odredb so pri odločanju o njih dopustna odstopanja od siceršnjih zahtev, ki izhajajo iz 22. člena Ustave oziroma upoštevanja načela enakega varstva pravic. Glede na navedeno je neutemeljeno pričakovanje toženke, da bi moralo sodišče že v fazi odločanja o začasni odredbi izvesti vse predlagane dokaze in se (z gotovostjo) prepričati o vseh okoliščinah, ki sicer vplivajo na končno odločitev. Samovoljen in protipraven je poseg v posest, če tisti, ki je opravil dejanje motenja, za to nima pooblastila (dovoljenja) posestnika oziroma nima pooblastila, ki bi temeljilo neposredno na zakonu ali pa na odločbi, ki jo je sprejelo sodišče oziroma drug organ oblasti na podlagi zakona, ki dopušča poseg v tujo posest (tretji odstavek 33. člena SPZ). Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji. Toženka na območju poslovnega kompleksa ... izvaja distribucijo električne
- VSL Sklep I Cp 802/2023Višje sodišče v Ljubljani · 23. 8. 2023
Pritožba pravilno izpostavlja, da izpodbijani sklep o I. točki izreka ne vsebuje posebnih razlogov. A ne gre za spremembo tožbe. Tožnica je zgolj natančneje opredelila, na kakšen način lahko toženka ponovno vzpostavi priklop na elektriko. Tožbeni zahtevek v bistvenem ostaja isti - tožnica z njegovo natančnejšo opredelitvijo ni spremenila njegove istovetnosti, niti ga ni povečala ali uveljavljala drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). Zato posebna obrazložitev s strani prvostopenjskega sodišča niti ni bila potrebna. Ne drži, da izpodbijana sklepa toženki nalagata protipravno ravnanje. Iz njiju izhaja, da mora nemoten pretok električne energije vzpostaviti na predpisom skladen način. Začasna odredba učinkuje do pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (tj. izpodbijanih sklepov). Ker bo ta z odločitvijo naslovnega sodišča o pritožbah postala pravnomočna, odpade toženkin pravni interes za izpodbijanje zavrnitve njenega predloga. Pritožba zato ni dovoljena.
- VSL Sklep I Cp 985/2023Višje sodišče v Ljubljani · 20. 6. 2023
Četudi je pri dodeljevanju zadev sodnikom morebiti prišlo do kršitve pravil o dodeljevanju zadev, to nujno še ne utemeljuje sklepa o kršitvi pravice do nepristranskega sodnika. Kršitev te človekove pravice bi bila podana le, če bi bila posamezna zadeva sodniku dodeljena arbitrarno oziroma na način, ki bi lahko pri razumnem človeku vzbudil objektivno upravičen dvom o nepristranskosti in neodvisnosti sodišča. Ker je bistvo začasnega zavarovanja hitra odločitev o predlogu, lahko sodišče sklep o začasni odredbi izda brez poprejšnje vzpostavitve kontradiktornosti. V tem primeru mu je možnost izjave zagotovljena z vložitvijo ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe, o katerem odloča sodišče, ki je tak sklep izdalo. To velja tudi v primeru, ko se izdaja regulacijska začasna odredba, čeprav je njena vsebina predčasna vzpostavitev stanja, ki ga tožeča stranka sicer zahteva s tožbenim zahtevkom. Toženkino dejanje motenja posesti ne temelji ne na odločbi Agencije za energijo, niti neposredno na energetski zakonodaji.