VSRS Sklep II DoR 56/2023
ECLI:SI:VSRS:2023:II.DOR.56.2023Področje: družinsko pravo, obligacijsko pravo, civilno procesno pravo
← nazaj na 124. člen ZZZDR-UPB1
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Tožnica je v obdobju od junija 2016 do julija 2020 za svojo pokojno babico A. A. doplačala stroške domske oskrbe v višini 13.293,33 EUR. Toženka je hči pokojne A. A. in tožničina teta. Tožnica s tožbo od sodišča zahteva, naj toženki kot zavezanki za preživljanje pokojne A. A. naloži, da ji je dolžna povrniti navedene stroške doplačil domske oskrbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 8. 2020 dalje do plačila.
2Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
3Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:
- Ali je, kdor je imel izdatke s preživljanjem kakšne osebe, ki je ni bil dolžan preživljati, upravičen zahtevati povrnitev izdatkov od preživninskega zavezanca v skladu s 133. členom ZZZDR oziroma 199. členom DZ tudi v primeru, da je to osebo preživljal z darilnim namenom oziroma brez namena zadolžiti njegovega zavezanca za preživljanje?
- Ali, kdor je imel izdatke s preživljanjem kakšne osebe, ki je ni bil dolžan preživljati, ni upravičen zahtevati povrnitve izdatkov od preživninskega zavezanca v skladu s 133. členom ZZZDR oziroma 199. členom DZ, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj?
- Ali se v pravilu Kdor je imel izdatke s preživljanjem kakšne osebe, ki je ni bil dolžan preživljati, ni upravičen zahtevati povrnitve izdatkov od preživninskega zavezanca v skladu s 133. členom ZZZDR oziroma 199. členom DZ v primeru, da je to osebo preživljal z darilnim namenom oziroma brez namena zadolžiti njegovega zavezanca za preživljanje, darilni namen plačnika in s tem odpoved pravici povračila plačanega nanaša in ugotavlja v odnosu do preživninskega zavezanca ali v odnosu do preživninskega upravičenca?
- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku s tem, da iz sodbe druge stopnje izhaja v zvezi z odločilnimi dejstvi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe druge stopnje o izvedbi dokazov in med samim zapisnikom o zaslišanju predlagateljice z dne 24. 3. 2022?
5Predlog ni utemeljen.
6Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
8Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 3. 10. 2023Nazaj na vrh ↑