VSC Sklep I Cp 251/2023

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) spremeni tako, da tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo, vloženo 20. 12. 2022, in mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na pritožbo, vloženega 23. 1. 2023, v znesku 186,66 EUR.

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo, vloženo 29. 5. 2023, in mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na pritožbo, vloženega 19. 6. 2023, in stroške pritožbenega postopka v zvezi s toženkino pritožbo, vloženo 29. 5. 2023, v znesku 1.366,70 EUR.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavi in se razveljavi prepoved odtujitve in obremenitve, ki je bila v zemljiško knjigo vpisana na podlagi sklepa tega sodišča P 832/2017 z dne 28. 12. 2017 (ID omejitve ...), na nepremičnini ID znak parcela 0000 957/21 do celote – v nadaljevanju sporna nepremičnina (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da mora tožniku v roku 15 dni povrniti 447,98 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Tožnikova pritožba

2Tožnik po pooblaščencu vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Vsebinsko izpodbija I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni in postopka zavarovanja z začasno odredbo ne ustavi in v zemljiško knjigo vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve ne razveljavi vse do odločitve Vrhovnega sodišča RS o vloženem izrednem pravnem sredstvu. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tožnik uveljavlja, da je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje nepravilen in nezakonit, ker je zoper sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 237/2022 z dne 6. 10. 2022 v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje z dne 9. 2. 2022 vložil izredno pravno sredstvo (predlog za dopustitev revizije) zaradi pomembnega vprašanja, ali je možno dve (vzajemni) darilni pogodbi glede nepremičnin, sklenjenih med zakoncema, v primeru, da iz okoliščin izhaja, da je življenjska skupnost prenehala kljub formalno še sklenjeni zakonski zvezi, šteti za menjalo pogodbo v smislu 528. in 529. člena Obligacijskega zakonika. To pomeni, da lahko v tem postopku pride do razveljavitve že navedenih sodb in vrnitve zadeve v novo odločanje, tožniku pa bi ob razpolaganju s predmetnimi nepremičninami s strani toženke lahko nastala nepopravljiva škoda. Obstaja pa tudi nevarnost, da bo tožniku uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj ima toženka namen predmetno nepremičnino prodati, kar je izpovedala tekom zaslišanja v tej pravdni zadevi, to dejstvo pa lahko potrdita tudi priči, ki sta najemnika sporne stanovanjske hiše.

Toženkin odgovor na tožnikovo pritožbo

3Toženka po pooblaščenki v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrne in mu naložil povrnitev njenih stroškov odgovora na pritožbo. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam kot neutemeljenim in pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ter dodaja, da vloženi predlog za dopustitev revizije nima vpliva na pravnomočno odločitev in niti ne gre za izredno pravno sredstvo.

Toženkina pritožba

4Toženka po pooblaščenki vlaga zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (odločitev o stroških postopka) pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni, tako da tožniku naloži plačilo vseh toženkinih stroškov postopka ustavitve zavarovanja z začasno odredbo in izbrisom v zemljiški knjigi ter pritožbenih stroškov. Navaja, da ji je sodišče prve stopnje nepravilno naložilo plačilo tožnikovih stroškov za pritožbo, saj tožnik s pritožbo ni uspel. Toženka je namreč predlagala ustavitev postopka zavarovanja z izdano začasno odredbo, čemur je sodišče prve stopnje sledilo in izdalo sklep z dne 6. 12. 2022 z enako vsebino kot izpodbijan sklep. Pritožbeno sodišče je sicer tožnikovi pritožbi ugodilo, vendar je sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 12. 2022 razveljavilo po uradni dolžnosti zaradi napake sodišča prve stopnje, ker sklepa ni izdala zakonita sodnica. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zavarovanja, kar pomeni, da je toženka v postopku uspela. Sodišče prve stopnje bi moralo uspeh pravdnih strank razlagati skozi celotni postopek v skladu s 154. členom ZPP.

5Toženkina pritožba je bila vročena tožniku 14. 6. 2023, ki nanjo ni odgovoril.

Presoja utemeljenosti pritožb

6Pritožba toženke je utemeljena, pritožba tožnika pa je neutemeljena.

O tožnikovi pritožbi

7Sodišče prve stopnje je 28. 12. 2017 s sklepom na tožnikov predlog izdalo začasno odredbo, s katero je toženki prepovedalo odtujitev in obremenitev do celote nepremičnin, in sicer parceli 957/8 in *385, obe k. o. ..., z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi (I. točka izreka). Odločilo je, da začasna odredba začne veljati takoj in velja do pravnomočne odločitve sodišča v tem pravdnem postopku (II. točka izreka). Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 9. 2. 2022 zavrnilo tako primarni tožbeni zahtevek kot tudi oba podredna tožbena zahtevka in tožniku naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ta sodba sodišča prve stopnje je postala pravnomočna 6. 10. 2022¹ in izvršljiva 24. 11. 2022. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo (kar niti ni pritožbeno izpodbijano), da sta bili nepremičnini, glede katerih je bila izdana začasna odredba, izbrisani in je bila namesto njiju vpisana sporna nepremičnina, pri kateri je vpisana zaznamba prepovedi in odtujitve na podlagi sklepa o izdani začasni odredbi z dne 28. 12. 2017 (ID zaznambe ...).

8Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki ima vedno določen čas trajanja (prvi odstavek 277. člena). S potekom časa sklep o zavarovanju preneha veljati, sodišče pa mora po uradni dolžnosti postopek zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja zavarovanja (278. člena ZIZ).

9Nepravilno je tožnikovo pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje začasno odredbo moralo ohraniti v veljavi do odločitve revizijskega sodišča o vloženem izrednem pravnem sredstvu, ker je v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje z dne 9. 2. 2022 vložil predlog za dopustitev revizije in lahko pride do razveljavitve sodb sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča ter vrnitve zadeve v novo odločanje, tožniku pa bi ob toženkinem razpolaganju s sporno nepremičnin lahko nastala nepopravljiva škoda. Ker je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, je čas, za katerega je bila izdana začasna odredba potekel. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj. Revizija (ki se lahko vloži le, če je bila prej s sklepom Vrhovnega sodišča RS dopuščena²) je namreč izredno pravno sredstvo, zato ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (369. člena ZPP). Tožnikov predlog za dopustitev revizije je bil sicer že pred izdajo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje zavrnjen s sklepom Vrhovnega sodišča RS II DoR 510/2022 z dne 5. 4. 2022.

10Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi prvega odstavka 278. člena ZIZ ustavilo postopek zavarovanja z začasno odredbo in razveljavilo vsa opravljena dejanja zavarovanja. Glede na navedeno je tožnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) in je zato (v I. točki izreka tega sklepa) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v I. točki izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O toženkini pritožbi

11Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v II. točki izreka odločilo, da mora toženka tožniku v roku 15 dni povrniti 447,98 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12Toženkin pritožbeni očitek o zmotni uporabi 154. člena ZPP pri odločitvi o stroških postopka je utemeljen. Temeljno načelo, na podlagi katerega sodišče odloča v pravdnem postopku, je načelo uspeha (154. člen ZPP), ki se v skladu s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v postopku zavarovanja.³ Tista stranka, ki v pravdi ne uspe, mora drugi povrniti njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Nesporno je, da so bili tožnikovih tožbeni zahtevki pravnomočno zavrnjeni, zaradi česar je na njegov predlog izdana začasna odredba prenehala veljati in je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja ustavilo in razveljavilo dejanja zavarovanja. Res je sicer, da je sodišče prve stopnje 6. 12. 2022 izdalo sklep o ustavitvi postopka zavarovanja z začasno odredbo, zoper katerega se je tožnik pritožil, s sklepom Višjega sodišča v Celju I Cp 137/2023 z dne 19. 4. 2023 pa je bilo njegovi pritožbi ugodeno in je bil sklep sodišča prve stopnje razveljavljen ter je bila zadevo vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek zaradi podane absolutne bistvene kršitve postopka (1. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker o zadevi ni odločal zakoniti sodnik. Vendar pa dejstvo, da je tožnik s to pritožbo uspel, ni pravno odločilno. Odločilno je načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj.⁴ Ker ni pomemben uspeh strank na posamezni stopnji odločanja, temveč le končni uspeh, je sodišče prve stopnje, čeprav je s sklepom ustavilo postopek zavarovanja z začasno odredbo in razveljavilo dejanja zavarovanja (kar ni tožnikov končni uspeh), nepravilno odločilo, ko je toženki naložilo povrnitev tožnikovih pritožbenih stroškov toženki in ji ni priznalo njenih priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

13Glede na navedeno je toženkina pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka) spremenilo tako, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo, vloženo 20. 12. 2022, in mora 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženki njene stroške odgovora na pritožbo, vloženega 23. 1. 2023, v znesku 186,66 EUR, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19, 70/22 – v nadaljevanju OT) in pri tem upoštevalo opredelitev vrednosti spornega predmeta 120.000 EUR, in sicer: za stroške sestave odgovora na pritožbo 250 priglašenih točk (tar. št. 31/7 OT) in 5 točk za pavšalni znesek za materialne izdatke (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v znesku 33,66 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Odmerjene stroške mora tožnik plačati v roku 8 dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev stroških pritožbenega postopka

14Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, toženka pa je s pritožbo uspela, tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka in mora toženki v roku 8 dni povrniti njene pritožbene stroške in stroške odgovora na pritožbo v skupnem znesku 1.366,70 EUR (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ), ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z OT glede na vrednost spornega predmeta 120.000 EUR, in sicer: 1.200 točk (od priglašenih 1.500 točk) za strošek sestave odgovora na pritožbo (tar. št. 31/7 OT), 22 točk za pavšalni znesek za materialne izdatke v zvezi z odgovorom na pritožbo (tretji odstavek 11. člena OT), priglašenih 600 točk za strošek sestave pritožbe (tar. št. 31/7 OT) in 22 % DDV v znesku 240,50 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT) ter plačano sodno takso za pritožbo v znesku 33 EUR. Odmerjene pritožbene stroške mora tožnik plačati v roku 8 dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Višje sodišče v Celju je s sodbo Cp 2037/2022 z dne 6. 10. 2022 tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 9. 2. 2022 zavrnilo.
² Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije.
³ Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti (Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 454/2007).
⁴ N. Betetto, Pravdni postopek: Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana, 2006, str. 29, točka 2.