VSRS Sklep II DoR 137/2023

Predlog se zavrne.

1Pravdni stranki sta od leta 1992 živela v zunajzakonski skupnosti, 19. 9. 1998 sta sklenili zakonsko zvezo, ki pa je bila razvezana s sodbo dne 3. 4. 2018. Tožnica je vložila tožbo za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, pri čemer je zatrjevala, da imata pravdni stranki na skupnem premoženju vsaka polovični delež.

2Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada stanovanje na naslovu ... v Izoli, pohištvo in gospodinjski aparati v tem stanovanju, ter motorni čoln z motorjem Yamaha. Določilo je deleža pravdnih strank na tem premoženju, in sicer vsakemu 50% (polovični delež).

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

„- Ali sta sodišči prve in druge stopnje z ugotovitvijo dejanskega stanja, da je posebno premoženje toženca v višini 28.585,36 EUR pobotano s „prispevkom tožnice v skupno premoženje z osebnim dohodkom“, zadostili pravilu iz 214. člena ZPP o dokaznem bremenu, ob upoštevanju dejstva, da je tožnica ves čas postopka trdila, da je prispevek v skupno premoženje 50%-50%? Ali je sodišče s tem, ko je oprlo odločitev na tako nezatrjevano dejstvo, (da se znesek 28.585,36 EUR pobota s „prispevkom tožnice v skupno premoženje z osebnim dohodkom“) in smiselno določilo, da sta zneska pobotana, ravnalo v nasprotju z razpravnim načelom, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (339. čl. ZPP)?

- Ali gre v konkretnem primeru odločitve sodišča prve in druge stopnje, da je posebno premoženje toženca v višini 28.585,36 EUR pobotano s „prispevkom tožnice v skupno premoženje z osebnim dohodkom“, za sodbo presenečenja in s tem kršitev 339. člena ZPP?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje v konkretnem primeru kršili pravila o dokaznem bremenu (8., 212. in 214. čl. ZPP) in določbe pravdnega postopka (339. čl. ZPP) s tem, ko sta odločili, da je celotno skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, saj je posledica celovite presoje razmerij med zakoncema, kar narekuje njegovo enotno obravnavanje... (6. točke sodišča druge stopnje), ter da matematično seštevanje dohodkov, kot to počne toženec ne more biti odločilnega pomena, saj je sodišče uravnotežilo njegov prispevek s prispevki tožnice na račun njenega večjega prispevka v obliki skrbi za skupno gospodinjstvo?“

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).