VSL Sklep Cst 187/2023

Pritožba upnika se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 14. 4. 2023.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni in zavrne soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe

3V odgovoru na pritožbo je stečajna upraviteljica pritrdila razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanemu sklepu in predlagala njegovo potrditev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče 14. 4. 2023 izdalo sklep, s katerim je dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 13. 4. 2023, katere predmet je prodaja nepremičnine – del stavbe z oznako ID 0007 za ceno v višini 230.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanemu sklepu ugotovilo, da je stečajna upraviteljica 13. 4. 2023 podala predlog za izdajo sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki mu je priložila prodajno pogodbo z dne 13. 4. 2023, izjavo kupca, da ni ovir za sklenitev prodajne pogodbe iz 337. člena ZFPPIPP in zapisnik javne dražbe, iz katerega je razvidno, da je upraviteljica sklenila pogodbo z dražiteljem, ki je na dražbi uspel (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je navedeni sklep skladen s pravnomočnim sklepom o prodaji te nepremičnine z dne 19. 12. 2022 na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene v višini 140.000,00 EUR. Ugotovilo je, da iz prodajne pogodbe izhaja, da je rok za plačilo kupnine znotraj zakonsko določenega roka iz 339. člena ZFPPIPP, da je znesek kupnine določen v višini 230.000,00 EUR, kar je enako najvišji prejeti ponudbi in skladno s sklepom o prodaji z dne 19. 12. 2022. Sodišče je na podlagi zgoraj navedenega presodilo, da je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom ZFPPIPP (2. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP), zato je podalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe.

6Pogoji, pod katerimi da sodišče soglasje k prodajni pogodbi, so določeni v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP. Sodišče da soglasje k pogodbi: (1) če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji, (2) če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom tega zakona in (3) v primeru iz 1. točke četrtega odstavka ali petega odstavka 341. člena: če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi (sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP). Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje pred podajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe opravilo preizkus, kot ga narekuje sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP. S tem, ko je ugotovilo, da so navedeni zakonski pogoji izpolnjeni, je ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva za izdajo sklepa o soglasju.

7Sodišče prve stopnje se je bilo dolžno opredeliti do vseh relevantnih upnikovih navedb, ki jih je podal ugovoru zoper sklep z dne 3. 5. 2023. To je sodišče prve stopnje tudi storilo v izpodbijanem sklepu, s katerim je njegov ugovor zavrnilo in ob tem navedlo podrobnejše razloge za podajo soglasja. Po presoji višjega sodišča ima izpodbijani sklep dovolj razlogov, da je sposoben preizkusa, tako da bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Neutemeljeno je stališče upnika, da bi moralo sodišče ob izdaji soglasja povzeti vsebino vseh relevantnih določb prodajne pogodbe in ugotoviti, ali so skladne z zahtevami iz 337. do 343. člena ZFPPIPP. Upoštevati je namreč potrebno, da sodišče prve stopnje izda sklep o soglasju na podlagi upraviteljevega predloga, zato podrobnejše povzemanje prodajne pogodbe, ki je vložena v spis, ob izdaji sklepa o soglasju ni potrebno. Upnik bi lahko kot stranka postopka kadarkoli vpogledal v elektronski spis in se seznanil z vsemi podrobnostmi konkretne prodaje glede na to, da so v spisu tako upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, prodajna pogodba, kot tudi zapisnik javne dražbe. Upnik bi torej lahko že v ugovoru navedel konkretne očitke glede postopka prodaje oziroma glede pogojev prodaje. Ker v zvezi z rokom za plačilo kupnine iz 339. člena ZFPPIPP v ugovoru z dne 3. 5. 2023 ni navedel ničesar, je v izpodbijanemu sklepu zadoščala ugotovitev, da je bil ta rok spoštovan. Pritožbene navedbe, zakaj rok za plačilo kupnine ni skladen s 339. členom ZFPPIPP, predstavljajo nedopustne novote (337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da je postopek prodaje nezakonit, ker je v njem sodelovala A. A., ki ni ločitvena upnica. Pritožba namreč njeno materialnopravno upravičenje (terjatev) nepravilno izenačuje z njeno procesno legitimacijo. Pravico opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku (procesno legitimacijo) pridobi upnik s prijavo terjatve (prvi odstavek 57. člena ZFPPIPP); v primeru, ko je pravočasno prijavljena terjatev prenesena na novega upnika, le-ta pridobi procesno legitimacijo takrat, ko je o prenosu terjatve obveščen stečajni upravitelj in mu je prenos dokazan (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). Da bi za upnico A. A. obstajal katerikoli od položajev iz 58. člena ZFPPIPP, zaradi katerega bi njeno upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti že prenehalo, upnik v pritožbi ni niti zatrjeval. Kot nadalje tudi ni zatrjeval nobenega takšnega dejstva ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek, da v času prodaje ločitvena upnica A. A. ni več imela procesne legitimacije, ker njen položaj ni izpolnjeval pogojev iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP. Upoštevajoč prvi odstavek 345. člena ZFPPIPP ne more biti uspešno pritožbeno sklicevanje na vsebino tožbe na ničnost pogodbe o potrditvi odstopa z dne 4. 6. 2021, saj vložitev le-te ločitveni upnici ni odvzela procesne legitimacije. Da bi bila ločitvena pravica A. A. prerekana in do prodaje tudi pravnomočno ugodeno zahtevku na ugotovitev, da ne obstaja (prim. 2. točka prvega odstavek 345. člena ZFPPIPP), pa v pritožbi ni zatrjevano. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje v postopku prodaje postopalo pravilno, ko je štelo, da je podana procesna legitimacija ločitvene upnice A. A. in s tem izpolnjena prva predpostavka za uporabo posebnih pravil o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 345. člena ZFPPIPP.

9Sodišče prve stopnje je nadalje postopalo pravilno, ko je ob ugotovljenem dejstvu, da ima pravico do ločenega poplačila prvega vrstnega reda iz nepremičnine upnica A. A. za celoten znesek terjatve 1.341.743,53 EUR, da je ocenjena vrednost nepremičnine po tržni vrednosti 175.000,00 EUR, po likvidacijski pa 140.000,00 EUR, v skladu s 1. točko drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 331. člena ZFPPIPP pred izdajo sklepa o prodaji pridobilo mnenje ločitvene upnice. S tem je bila predpostavka za odločitev sodišča izpolnjena. Obstoj te predpostavke je bil tudi že presojan v sklepu Cst 54/2023 z dne 22. 2. 2023, na podlagi katerega je sklep o prodaji z dne 19. 12. 2022 postal pravnomočen. Zato veže tako sodišče kot stranke postopka. Premoženje je bilo torej dopustno prodajati v obsegu, na način in za ceno, kot je navedeno v pravnomočnem sklepu, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gre za procesni sklep, na katerega sodišče ni vezano. Če pritožnik izklicni ceni ni ugovarjal v fazi izdaje sklepa o prodaji, tega kasneje ne more več uveljavljati. Ugovor, da je postopek prodaje nezakonit, ker je sodišče izklicno ceno določilo s soglasjem osebe, ki ni ločitvena upnica, pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu pravilno zavrnilo tudi iz razloga, ker soglasja ločitvene upnice sploh ni zahtevalo, saj ni bilo potrebno, ker je bila izklicna cena določena v višini ocenjene likvidacijske vrednosti (tretji odstavek 332. člena ZFPPIPP).

10Upoštevajoč vse predhodno navedeno in dejstvo, da je bila na javni dražbi z zviševanjem izklicne cene dosežena končna cena v višini 230.000,00 EUR, ki presega tako izklicno ceno kot tudi ocenjeno tržno vrednost nepremičnine, upnik tudi ne more uspeti s pritožbenim vztrajanjem zgolj pri očitku, da je bila stečajna masa oškodovana.

11Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.