VSL Sklep V Cpg 316/2023

I. Pritožba upnic se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnici sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijani sklep

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni predlog upnic za zavarovanje dokazov, da se dolžnici naloži predložitev vse poslovne dokumentacije, iz katere so razvidni podatki o izvoru in distribucijskih tokovih senzorjev NOX, ki kršijo pravice upnic, predvsem pa imena in naslove oziroma firme in sedeže proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, dobaviteljev in drugih prejšnjih imetnikov senzorjev NOX ter predvidenih trgovcev na debelo in na drobno in podatki o proizvedenih, izdelanih, dostavljenih, prejetih ali naročenih količinah in cenah senzorjev NOX od 18. 5. 2010 do danes.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi podredni predlog upnic za zavarovanje dokazov, da se dolžnici odvzame in pregleda poslovne knjige oziroma drugo poslovno dokumentacijo, v kateri se nahajajo podatki o proizvajalcu in dobavitelju ter proizvodnji oziroma nabavljenih količinah senzorjev NOX, s katerimi so kršene blagovne znamke upnic, kot tudi o ceni, po kateri so senzorji NOX prodajani, prihodkih, ki so ustvarjeni s prodajo senzorjev NOX, od 18. 5. 2010 do danes, ki ga bo po odredbi sodišča opravil izvedenec ustrezne stroke.

3Sodišče prve stopnje je odločilo, da upnici sami nosita stroške postopka zavarovanja.

Pritožba upnic

4Upnici sta se pravočasno pritožili in uveljavljali vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da primarnemu ali podrednemu predlogu za zavarovanje dokazov ugodi in dolžnici naloži povračilo vseh nastalih stroškov upnic. Podrejeno sta predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevali sta tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

Razlogi pritožbenega sodišča o neutemeljenosti pritožbe

5Namen postopka zavarovanja dokazov po 124. členu Zakona o industrijski lastnini – ZIL-1 je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja. Poudarek je na tem, da se tovrstni dokazi zavarujejo in na ta način ohranijo, s čemer upnica zasleduje interes, da bo v pravdi zoper dolžnico razpolagala s takšnimi dokazi, s katerimi bo lahko uspešno dokazala obstoj kršitve in obseg škode. Sodišče izda sklep za zavarovanje dokazov, če predlagatelj predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da:

a) je imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena ZIL-1,

b) je bila kršena, ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena njegova pravica in

c) bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti (prvi odstavek 124. člena ZIL-1).

6Sodišče prve stopnje je predlog upnic za zavarovanje dokazov zavrnilo iz razloga, ker nista predložili razumno dosegljivih dokazov o tem, da bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. Sodišče prve stopnje je izpostavilo, da je vsak davčni zavezanec dolžan hraniti poslovno in računovodsko dokumentacijo v skladu z zakonskimi predpisi, zaradi česar je ni mogoče enostavno uničiti ali skriti iz zaznavnega polja vseh, ki z njo rokujejo. Zato ne zadošča, da upnici zgolj zatrdita, da bo dolžnica poslovno dokumentacijo o senzorjih NOX uničila ali skrila, ne navedeta pa nobenih dodatnih dejstev ali okoliščin, ki bi upravičevale njuno bojazen, da bo ta dokumentacija kasneje uničena ali je kasneje ne bo mogoče predložiti ali pregledati.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnici v pritožbi pritrjujeta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mora vsak davčni zavezanec (tudi dolžnica) skladno z zakonodajo hraniti poslovno dokumentacijo, ter priznavata, da ni bojazni, da bi dolžnica poslovno dokumentacijo uničila. V pritožbi pa trdita, da obstaja bojazen in upravičen sum, da bi lahko dolžnica poslovno dokumentacijo predrugačila/priredila, kot na primer iz vseh izdanih računov izbrisala senzorje NOX in navedla kakšno drugo blago. Ker te navedbe predstavljajo pritožbene novote, jih pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati, saj upnici nista navedli nobenih opravičljivih razlogov, zakaj jih brez svoje krivde nista navedli že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

8Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je pogoj iz točke c) prvega odstavka 124. člena ZIL-1 v nasprotju s 7. členom Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. 4. 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine. Upnici namreč v pritožbi 7. člen Direktive citirata le delno in pri tem izpustita prav tisti del njegovega besedila, ki vsebinsko ustreza pogoju iz točke c) prvega odstavka 124. člena ZIL-1, in sicer, da se ukrepi zavarovanja dokazov sprejmejo, po potrebi brez zaslišanja druge stranke, zlasti kadar obstaja dokazljivo tveganje, da bodo dokazi uničeni.

9Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo oziroma se je opredelilo pomanjkljivo do zahtevka za predložitev dokazov na podlagi 122.a člena ZIL-1 in zahtevka za razkritje dokazov ali podatkov na podlagi 117. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence – ZPOmK-2. Te presoje sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti že iz razloga, ker sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in petim odstavkom 124. člena ZIL-1), upnici pa sta vložili zgolj predlog za izdajo sklepa o zavarovanju dokazov, v katerem sta postavili zahtevek, da se odredi pregled oziroma izročitev listin (točka c) tretjega odstavka 124. člena ZIL-1). Nadalje pa tudi iz razloga, ki ga je navedlo že sodišče prve stopnje, in sicer, da upnici predložitve oziroma razkritja dokazov po navedenih dveh zakonskih določilih nista upravičeni zahtevati pred začetkom pravdnega postopka. V predlogu namreč sami trdita, da bosta tožbo zaradi kršitve pravic iz znamke in povračila škode šele vložili. 117. člen ZPOmK-2 pa v prvem odstavku izrecno določa, da lahko oškodovanec od kršitelja zahteva razkritje dokazov ali podatkov, ki so potrebni zaradi odškodninskega zahtevka, ki je vložen pri sodišču. Tudi postopek predložitve dokazov iz 122.a člen ZIL-1 predpostavlja, da je o vloženi tožbi v teku dokazni postopek, v katerem sodišče sprejme odločitev, da bo izvedlo predlagani dokaz, ki se nahaja pri nasprotni stranki, in jo zato pozove, da ga predloži (prvi odstavek 122.a člena ZIL-1). Še pred začetkom pravdnega postopka zaradi kršitve pravic iz znamke in povračila škode sta upnici upravičeno vložili predlog za zavarovanje dokazov (264. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 124. člena ZIL-1). Vendar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da zanj nista izkazali predpostavke po točki c) prvega odstavka 124. člena ZIL-1, in ga je zato utemeljeno zavrnilo.

10Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Upnici s pritožbo nista uspeli, zato sami nosita pritožbene stroške.