VSL Sklep IV Cpg 267/2023

1. Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

2. Predlagatelj in udeleženec nosita sama svoje pritožbene stroške.

Predlog in potek skupščine

1Predlagatelj je pri subjektu vpisa predlagal izbris družbenika A. A. iz sodnega registra (v nadaljevanju: družbenik) in spremembo poslovnega deleža (prenos celotnega poslovnega deleža, 23,8095 %). Podlaga predlogu je zapisnik seje skupščine predlagatelja z dne 22. 3. 2023 (sklep št. 2, notarskega zapisnika, opr. št. SV-337/2023 notarke B. B. z dne 22. 3. 2023, str. 2). Sklep o izključitvi družbenika je bil sprejet z večino navzočih družbenikov. V sklicu skupščine predlagatelja z dne 10. 3. 2023 je bila pod 2. točko navedena obrazložitev izključitve družbenika (glej 1. - 3. stran zapisnika, list. št. 7 – 9).

Zahteva za odložitev odločanja (predlog za prekinitev postopka) o predlogu za vpis

2Zahtevo za odložitev vpisa spremembe v sodni register (sicer poslano priporočeno po pošti 22. 3. 2023), je registrsko sodišče prejelo istega dne kot je izdalo izpodbijani sklep. V zahtevi za odložitev vpisa spremembe v sodni register je družbenik uveljavljal, da je na skupščini, 22. 3. 2023 napovedal ničnostno/izpodbojno tožbo, ki jo bo tudi vložil. Hkrati je registrsko sodišče obvestil, da je 3. 3. 2023 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložil tožbo na izstop družbenika, ki se vodi pod opr. št. V Pg 349/2023. Zato je predlagal, da se vpis spremembe v sodni register odloži do trenutka, ko bo pristojno sodišče odločilo o izključitvi/izstopu družbenika iz družbe oziroma, da registrski postopek prekine. Registrsko sodišče ni odločalo o položaju družbenika kot udeleženca registrskega postopka in tudi ne o predlogu za prekinitev postopka.

Izpodbijani sklep

3Registrsko sodišče je s sklepom z dne 24. 3. 2023 v celoti ugodilo predlogu predlagatelja za vpis spremembe družbenika in poslovnega deleža v sodni register.

Pritožba družbenika

4Družbenik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Primarno je registrskemu sodišču predlagal izdajo nadomestnega sklepa, pritožbenemu sodišču pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, tako da zavrne predlog za vpis oziroma podrejeno pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma zadrži do odločitve o tožbi na izstop družbenika iz družbe oziroma o tožbi na ničnost/izpodbojnost spornih skupščinskih sklepov. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

5Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in pritožbenemu sodišču predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi. Zahteval je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

Odločitev in razlogi pritožbenega sodišča

6Pritožba je dovoljena, ni pa utemeljena.

7Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes (prvi odstavek 36. člena ZSReg). Odločitev registrskega sodišča se nanaša na izbris družbenika iz sodnega registra. Zato, ker je lahko prizadet njegov pravni položaj kot družbenika subjekta vpisa, mu je pritožbeno sodišče priznalo pravni interes za vložitev pritožbe.

8V pritožbi je družbenik uveljavljal, da bi moralo registrsko sodišče najprej obravnavati zahtevo za odložitev vpisa spremembe v sodni register (smiselno po vsebini predlog za prekinitev postopka) in sicer zato, (1) ker je družbenik na skupščini napovedal ničnostno/izpodbojno tožbo in jo bo tudi vložil in (2) je že vložil tožbo na izstop družbenika. Vpis spremembe v sodni register je bil torej izveden preuranjeno.

9Najprej je treba odgovoriti na prvo zastavljeno vprašanje in sicer, ali bi registrsko sodišče moralo pred odločanjem o predlogu za vpis spremembe družbenika v sodni register, odločiti o zahtevi družbenika za odložitev vpisa spremembe v sodni register, ki je po svoji pravni naravi predlog za prekinitev postopka. Vendar je s tem neločljivo povezano vprašanje ali je zatrjevana ničnost/izpodbojnost sklepa lahko razlog za zavrnitev vpisa na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg in s tem za prekinitev postopka ter čakanje registrskega sodišča na odločitev pravdnega sodišča o ničnosti /izpodbojnosti skupščinskih sklepov po drugem odstavku 33. člena ZSReg.

10Čeprav registrsko sodišče o predlogu za prekinitev postopka (ki ga je dejansko prejelo isti dan kot je izdalo izpodbijani sklep) ni odločalo, je že iz materialnopravnega razloga, pritožbeni očitek neutemeljen. Družbenik namreč ni konkretiziral v čem naj bi bil izpodbijani sklep skupščine ničen. Slednje ne izhaja niti iz zapisnika skupščine, kjer je družbenik napovedal izpodbojno tožbo.¹ Družbenik je nasprotoval izključitvi, ker po njegovem stališču niso bili podani razlogi iz 11. člena Družbene pogodbe, ki jih je pritožbeno sodišče povzelo v 12. točki te odločbe in 501. člena ZGD-1. Ti pa niso ničnostni razlogi po 390. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1 ampak če že, morebitni izpodbojni razlogi po 395. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1.

11V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit.² Zatrjevana izpodbojnost sklepa zato ne more biti razlog za zavrnitev vpisa in zato tudi ne razlog za prekinitev postopka. Sklep o prekinitvi postopka je lahko izdan le, če je odločitev registrskega vpisa o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (33. člen ZSReg), ki je med strankami sporno. Ker za tak položaj v konkretnem primeru ni šlo, registrsko sodišče s tem, ko ni odločalo o prekinitvi postopka, ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.

12Družbenik v pritožbi niti ne uveljavlja, da bi bile kršene določbe Družbene pogodbe ampak le, da je napovedal vložitev izpodbojne tožbe. Članstvo družbenika v družbi lahko preneha na večih različnih in z drugačnimi razlogi pogojenih pravnih podlagah. Za izključitev družbenika iz družbe lahko družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). V navedenem prvem odstavku 501. člena ZGD-1 je hkrati določeno, da sme družbenik iz družbe izstopiti, kar je podrobneje urejeno v drugem odstavku 501. člena ZGD-1. Kot je bilo opisano, je bila na skupščini družbe izglasovana družbenikova izključitev iz družbe. Registrsko sodišče je moralo pri odločanju poleg ostalih pogojev, v skladu s četrto točko 34. člena ZSReg preizkusiti materialnopravno (ne) utemeljenost predloga. Zato je bilo treba odločiti ali je postopek izključitve družbenika v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno je, da družbenik ve, kdo lahko predlaga njegovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov ter kateri organ o tem odloča.³ Ta v prvem odstavku 11. člena jasno določa pogoje za izključitev družbenika iz družbe in sicer:

- če krši prepoved konkurence iz 25. člena te pogodbe, konkretizirani na 2. strani zapisnika skupščine družbe, 22. 3. 2023;

- če ne upošteva določb o varstvu poslovne skrivnosti družbe iz 26. člena te pogodbe in v drugih primerih določenih z ZGD-1, ki veljajo za izključitev družbenika, konkretizirani na 2 in 3. strani zapisnika družbe, 22. 3. 2023.

V drugem odstavku 11. člena je določeno, da o izključitvi družbenika odloča skupščina družbe na svoji redni ali izredni seji z navadno večino glasov vseh družbenikov.

Posledice izključitve urejata tretji in četrti odstavek 11. člena Družbene pogodbe, ki določata da: (1.) ima izključeni družbenik pravico do vračila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža v času izključitve; (2.) mu je družba to ocenjeno vrednost dolžna izplačati najkasneje v šestih letih po izključitvi in po obrestni meri za bančne denarne depozite na vpogled in (4.) kadar sporazum glede ocene vrednosti poslovnega deleža ni mogoč, jo oceni pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij. Iz vsebine družbene pogodbe torej izhaja, da so v njej določeni pogoji, postopek in posledice izključitve.

13Z vidika zakonitosti izvedbe samega postopka izključitve je zlasti pomembno, da je družbeniku pojasnjeno, iz katerih razlogov je predlagana njegova izključitev in da mu je dana možnost, da se o predlogu izjavi ter da družbenike seznani s svojim stališčem. V konkretnem primeru je bila družbeniku ta možnost dana. Predlog za njegovo izključitev je bil že v predlaganem dnevnem redu sklicane skupščine obrazložen, družbenik pa se je imel možnost o očitkih izjaviti, kar je tudi storil (list. št. 34), 22. 3. 2023. Družbenik in njegov pooblaščenec sta bila na skupščini tudi navzoča.

14Registrsko sodišče mora pri odločanju za vpis izključitve družbenika iz družbe v skladu s 34. členom ZSReg v zvezi s 44. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) torej preizkusiti, ali je bil predlogu za vpis izključitve družbenika priložen ustrezen sklep skupščine, sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe (1. točka drugega odstavka 44. člena Uredbe), ali je v predlogu naveden datum sklepa skupščine za vpis izključitve družbenika iz sodnega registra. Z vprašanjem izpodbojnosti sklepov skupščine se registrsko sodišče pri presoji ali je utemeljen predlog za vpis spremembe v sodni register ne ukvarja. Zato tudi ni pravno odločilnega pomena zakaj je bil družbenik iz družbe izključen.

15Na drugačno stališče pritožbenega sodišča ne more vplivati niti vložena tožba družbenika proti družbi na njegov izstop iz družbe. S pravnim pomenom izstopa družbenika iz družbe bi se registrsko sodišče moralo ukvarjati, če bi bil vložen predlog za vpis spremembe družbenika v sodnem registru na podlagi pravnomočne ugodilne sodbe o tožbenem zahtevku na družbenikov izstop (2. točka prvega odstavka 44. člena Uredbe) in presojati razmerje in pravne posledice med izključitvijo in izstopom družbenika iz družbe.

16Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

17Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v postopku plača svoje stroške.

¹ Tožbe na ničnost skupščinskega sklepa itak ni treba napovedati.
² VSL sklep IV Cpg 813/2018, 28. 11. 2018, VSL sklep IV Cpg 630/2021, 1. 12. 2021.
³ Takšno stališče je bilo že oblikovano v sodni praksi, glej VSL sklep IV Cpg 630/2021, 1. 12. 2021.