VSC Sklep I Ip 126/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka), dovolilo pa mu je obročno plačilo sodne takse v znesku 55 EUR v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 27,50 EUR, ki zapadeta v plačilo prvi obrok 15. 6. 2023 in drugi obrok 15. 7. 2023 (II. točka izreka). Razveljavilo je plačilni nalog z dne 11. 4. 2023 (III. točka izreka) in odločilo, da se taksa lahko poravna v vložišču sodišča prve stopnje ali pa na račun sodišča prve stopnje (IV. točka izreka).

2Zoper sklep sodišča prve stopnje dolžnik vlaga pravočasno pritožbo po pooblaščencu zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Navaja, da ni zmožen poravnati sodne takse niti v dveh obrokih. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je brezposeln in da mora preživljati dva mladoletna otroka ter da je lastnik (dejansko solastnik) 63 nepremičnin v vrednosti preko 100.000 EUR, vendar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo okoliščin iz tega postopka, in sicer, da so na njegovih deležih nepremičnin plombe in z njimi ne more razpolagati. Blokiran je tudi njegov TRR, zato z morebitnimi denarnimi sredstvi, če bi prejel kakršenkoli znesek, ne more razpolagati. Sodišče prve stopnje je zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, saj dolžnik ne more plačati niti minimalnih obrokov sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse so določeni v 11. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Po prvem odstavku 11. člena ZST sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju družinski člani). Po drugem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po petem odstavku 11. člena ZST-1 pa mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Po prvem odstavku 12. člena ZST-1 sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči na predlog stranke. Izpolnjen mora biti pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje, glede na sodno prakso pa se ta ugotavlja s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.¹ Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. marca 2023 znaša 465,34 EUR.² Po prvem odstavku 27. člena ZVarPre se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

5Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da dolžnik živi sam v svojem gospodinjstvu, je brezposeln in ima dva mladoletna otroka, s katerima ne živijo skupaj in zanju plačuje preživnino v višini 231,40 EUR mesečno ter je lastnik 63 nepremičnin v skupni vrednosti 101.423,50 EUR, ki so v naravi večinoma gozd in kmetijska zemljišča (v tej vrednosti ni upoštevana parcela, na kateri dolžnik živi). Taksa, ki jo mora plačati dolžnik, znaša 55 EUR.

6Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik ne razpolaga s povprečnim mesečnim dohodkom, ki bi presegal dvakratnih osnovnega minimalnega dohodka (ki sicer pravilno znaša 930,68 EUR in ne 843,78 EUR). Vendar to tudi po presoji pritožbenega sodišča še ne pomeni, da je njegovo preživljanje in preživljanje dveh mladoletnih otrok ogroženo, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da ima dolžnik v lasti veliko nepremičnin večje vrednosti, tako da njihova skupna vrednost presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka po 27. členu ZSVarPre (ki pravilno znaša 22.336,32 EUR in ne 20.250,72 EUR). Treba je namreč upoštevati celotno dolžnikovo premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov.

7Dolžnik v pritožbi soglaša, da je lastnik oziroma dejansko solastnik³ 63 nepremičnin v vrednosti preko 100.000 EUR, vendar pa bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da z njimi zaradi plomb ne more razpolagati in da zaradi blokade TRR tudi ne more razpolagati z morebitnimi denarnimi sredstvi.

8Pritožbeni očitek glede neupoštevanja plomb na dolžnikovih deležih nepremičnin in blokiranega TRR je neutemeljen. Po tretjem odstavku 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njegovih družinskih članov premoženje, s katerim predlagatelj in njegovi družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če predlagatelj izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih predlagatelj ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov, da se določeno premoženje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju dolžnikovega materialnega položaja, je bilo na dolžniku (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). To pomeni, da bi moral dolžnik že v predlogu (prošnji za taksno oprostitev) konkretno trditi in izkazati, da premoženja ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo sodne takse in zakaj ne. Dolžnik pa v predlogu niti ni trdil, da z nepremičninami zaradi plombe in z bodočimi denarnimi sredstvi zaradi blokade TRR ne more razpolagati,⁴ ampak je navedel le, da je nezaposlen in preživlja dva mladoletna otroka, da so mu bila zasežena vsa denarna sredstva s TRR in da je upnica posegla na celotno njegovo premoženje. S temi navedbami pa dolžnik zahtevanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil. Pritožbeno sodišče še dodaja, da s sklepom sodišča prve stopnje o izvršbi z dne 24. 3. 2023 izvršba niti ni bila dovoljena glede vseh (63) dolžnikovih solastnih nepremičnin, ampak le glede 44 nepremičnin.

9Ob upoštevanju vrednosti dolžnikovih nepremičnin ter višine sodne takse (55 EUR) je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse pravilna.

10Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 15. členom ZIZ) in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

¹ Po prvem odstavku 8. člena ZSVarPre se osnovni znesek minimalnega dohodka usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji – to je Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUTPG).
² Po prvem odstavku 3. člena ZUTPG v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZUTPG se osnovni znesek minimalnega dohodka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, uskladi enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. V skladu s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 25/2023) se osnovni znesek minimalnega dohodka uskladi tako, da od 1. marca 2023 znaša 465,34 EUR.
³ V zvezi s tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je iz spisa razvidno, da je dolžnik dejansko solastnik nepremičnin do ½ celote, tako da njegovo skupno premoženje tudi ob upoštevanju polovice skupne vrednosti nepremičnin (50.711,75 EUR) še vedno presega znesek 22.336,32 EUR (27. člen ZVarPre).
⁴ Tudi sicer zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičninami (prvi odstavek 87. člena Zakona o zemljiški knjigi).