VSM Sodba I Cp 869/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 559,98 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahtevala odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v znesku 23.963,76 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je tožnici naložilo plačilo stroškov tožene stranke (v nadaljevanju toženke) v znesku 7.307,46 EUR.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje glede neobstoja konstrukcijske napake pri lestvi, saj je ključna ugotovitev izvedenca, da je za porušitev potrebno upoštevati tudi "nerodno konstrukcijo" lestve, zaradi katere prihaja do izrazitega obremenjevanja notranjih kovic. Nadalje je izvedenec kot relevanten vzrok porušenja navedel, da plastični omejevalec razhoda na konkretni lestvi primarno sploh ni namenjen preprečevanju razhoda lestve. Slednji šele sekundarno prevzema funkcijo obremenitve proti razhodu. Prav tako iz mnenja jasno izhaja, da je do loma plastičnega veznega elementa prišlo šele ob in zaradi škodnega dogodka. Povsem izključene so bile torej siceršnje trditve toženke, da so bile poškodbe in deformacije plastičnega omejevalca razhoda prisotne že pred nezgodo in da so bile vidne. V tej zvezi je izvedenec tudi pojasnil, da obstajajo drugačni načini varovanja, ki so bistveno bolj učinkoviti. Konstrukcija lestve s plastičnim varovalom bi morala preprečevati razhod lestve v nevarni situaciji, kar evidentno dokazuje, da lestev preprosto ni bila skonstruirana varno, kar kaže na konstrukcijsko napako. V zvezi z obstojem konstrukcijske napake je sodišče prve stopnje povsem prezrlo, da iz pisnih navodil toženke, ki naj bi jih izročila strankam ob nakupu, izhaja napotek, da mora biti okovje lestve dodatno pritrjeno z vijaki in ne samo s kovicami. Iz odgovora izvedenca pa izhaja, da kovični spoji na krakih lestve, ki so predmet obravnave niso dodatno pritrjeni z vijaki. Pri tem pa je tožnica zatrjevala, da je jekleni vijak 2,5 krat močnejši od kovice iz aluminijeve zlitine. Tožnica se nadalje ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi naj tožnica lestev uporabljala nepravilno, ponavljajoča se napačna uporaba pa naj bi privedla do zračnosti kovičnega spoja. Prav nerodna konstrukcija lestve je tista, ki je dolgoročno povzročila zračnost ter prevelike obremenitve na posamične kovične zveze lestve. Glede na očitke prvostopenjskega sodišča o nepravilni uporabi lestve in izpostavljene nerodne konstrukcije je po prepričanju tožnice podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj obrazložitev sodbe vsebuje neskladja med razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče je tudi zmotno zaključilo, da je tožnica lestev vedno uporabljala na enak način, ko je čistila omare, izpovedba tožnice, ki je govorila o čiščenju s pomočjo lestve in njeno uporabo, pa takšnega zaključka ne dajejo. Sicer pa zanika opuščanje potrebne skrbnosti pri uporabi lestve. Na dan škodnega dogodka namreč na lestvi ni bilo videti nobene nepravilnosti, lestev je pravilno razprla in jo vizualno pregledala ter preverila fiksacijo nastopne ploščadi. Lestev ni bila majava, niti ni kazala kakršnihkoli nepravilnosti. Nadalje se tožnica ne strinja z zaključkom izpodbijane sodbe, da je toženka ob prodaji lestve tožničinemu možu predala navodila za varno uporabo lestve. Tožničin mož je namreč pri toženki kupil že tri lestve in za nobeno nikoli ni prejel navodil. Navodila je prvič videl šele ob priložitvi k odgovoru na tožbo. Sicer pa sta prejem pisnih navodil izrecno zanikali tudi dve drugi priči in sicer A. A. in B. B., prav tako je C. C. pojasnila, da je dobila skupaj z lestvijo zgolj še naročilnico, ne pa tudi navodil. Kljub zaslišanju teh dveh nepristranskih prič D. D. in A. A. je sodišče verjelo priči toženke E. E., ki je kot nekdanja zaposlena na delovnem mestu čistilke izpovedovala v korist toženke, ki izjave za sodišče sploh ni pripravila sama, ampak je vnaprej sestavljeno izjavo samo podpisala. Iz inšpekcijskega nadzora z dne 3. 3. 2015 nenazadnje izhaja ugotovitev, da toženka ni strankam izdajala garancijskega lista, torej slednjega tudi ni izdajala pred 3. 3. 2015, kar spet kaže na neverodostojnost priče E. E. Lestev pa tudi ni bila opremljena s piktogrami, slednje izhaja tudi iz izvedenskega mnenja. Sicer pa je toženka nedopustno širila trditveno podlago preko izjav prič. Po predložitvi pisnih izjav prič bi se toženka lahko zgolj izrekla glede vprašanja ali zahteva zaslišanje prič ali ne, namesto tega pa se je spustila v detajlno analizo in lastno dokazno oceno predloženih izjav, pri tem pa zaslišanja prič sploh ni predlagala. Toženka je prepozna s predloženim obvestilom tržnega inšpektorata z dne 11. 12. 2018, ki ga je toženka prejela že 12. 12. 2018, torej pred vložitvijo predmetne tožbe. Enako velja za trditve toženke, ki jih je v spis predložila po izjavi priče E. E. in preko katere je dejansko prilagodila trditveno podlago glede na dejstvo ugotovljeno ob zaslišanju zakonitega zastopnika toženke, to je da navodil na prilogi B4 v času prodaje lestev preprosto ni mogla izročiti tožničinemu možu, toženka pa je šele pridobitvi izjave priče podala ustrezno trditveno podlago, kar je po prepričanju tožnice nedopustno. Tako je sodišče upoštevalo vse sporne dokaze, to je prepozno predložen zapisnik inšpektorata, dodatno izjavo priče E. E. in izpovedb zakonitega zastopnika toženke v delu, kjer je slednji bistveno širil trditveno podlago, na kar je pooblaščenec tožnice opozoril že tekom obravnave dne 22. 6. 2020. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in odloči o stroških pritožbenega postopka, oziroma podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3V odgovoru na pritožbo toženka obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam tožnice in se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da ima sodba sodišča prve stopnje ustrezne razloge in se jo da preizkusiti ter kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, prav tako je sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe materialnega prava (350. člen ZPP).

6Tožnica zahteva od toženke odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi nezgode dne 25. 10. 2018, ko se je poškodovala med uporabo gospodinjske lestve "Eurostep lestev s podestom - 5 stopnic", katero je kupila dne 25. 9. 2012. Tožnica je zatrjevala obstoj konstrukcijske napake ter instrukcijske napake zaradi odsotnosti ali pomanjkljivih navodil.

7Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku uporabilo materialno podlago prvega odstavka 155. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter drugega odstavka 155. člena OZ ter Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) kot specialnega predpisa, ki ureja odgovornost za izdelek v drugem razdelku (4. - 11.a člen). 6. člen ZVPot opredeljuje, da ima izdelek napako kadar njegova varnost ni takšna, kot jo potrošnik lahko upravičeno pričakuje. Potrošnik pa je upravičen pričakovati zlasti, da je treba upoštevati predstavitev izdelka glede na njegovo namembnost, predvidljivost uporabe izdelka na razumen način, ter čas, ko je bil izdelek dan v promet. V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZVPot se ne šteje, da ima izdelek napako samo zato, ker je bil pozneje dan v promet boljši izdelek. Oškodovanec pa mora dokazati napako, škodo in vzročno zvezo med njima (7. člen ZVPot). Prodajalec se razbremeni odgovornosti, če dokaže da: izdelka ni dal v promet; iz okoliščin izhaja, da napake, ki je povzročila škodo, ni bilo v času, ko je izdelek dal v promet; je napaka posledica skladnosti izdelka s prisilnimi predpisi; je izdelal le sestavni del oziroma sestavino izdelka oziroma pridobil osnovno surovino ali dodatno surovino ali aditiv in da je napaka nastala zaradi konstrukcije ali izdelave izdelka, v katerega je bil sestavni del vgrajen oziroma za katerega je bila uporabljena osnovna ali dodatna surovina oziroma aditiv, ali da je napaka nastala zaradi navodila proizvajalca tega izdelka;svetovna raven znanosti in tehničnega napredka v času, ko je dal izdelek v promet, ni bila takšna, da bi bilo možno napako na izdelku odkriti (npr. z znanimi metodami in analizami); izdelka ni izdelal za prodajo ali kakršnokoli drugo obliko distribucije v ekonomske namene, niti ga ni izdelal ali dal v promet v okviru svoje dejavnosti (10. člen ZVPot).

8Sodišče prve stopnje je zaradi ugotavljanja odškodninske odgovornosti proizvajalca, torej zaradi ugotavljanja konstrukcijske oziroma tovarniške napake na izdelku v postopek pritegnilo izvedenca F. F., ki je izdelal pisno izvedensko mnenje ter naknadno še tri dopolnitve in ustno dopolnitev izvedenskega mnenja. O ugotovitvah izvedenca ima sodišče prve stopnje razloge v 35. do 65. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je izvedenčevo mnenje in njegove odgovore na pripombe sprejelo kot jasne, prepričljive in strokovne, temu pa se pridružuje tudi pritožbeno sodišče.

9Na podlagi obsežnega dokaznega postopka z izvedencem je sodišče prve stopnje zaključilo, da je konstrukcija lestve še ustrezala standardu in da je kot najverjetnejši scenarij za poškodovanje dejstvo, da je na desni strani lestve prišlo do razmajanosti in do strganja leve notranje kovice. Izvedenec je pojasnil, da se je zaradi nepravilne uporabe lestve, slednje odražalo na kovični vezi, ki so spočetka bile brezhibne, deformacija utora, ki se je pojavila zaradi ponavljajoče se nepravilne uporabe pa se je počasi večala in je ni bilo moč opaziti, uporabnik pa samo razmajanosti zelo težko zaznava. Zato je ob taki uporabi škodni dogodek le vprašanje časa. Nenazadnje je tožnica lestev kupila v letu 2012, do škodnega dogodka pa je prišlo v letu 2018.

10Nima prav pritožba, da iz izvedenskega mnenja izhaja obstoj konstrukcijske napake na lestvi, saj je izvedenec pojasnil, da gre za "nerodno konstrukcijo" lestve, zaradi katere prihaja do izrazitega obremenjevanja notranjih kovic ter da izvedenec izpostavlja plastični omejevalec razhoda, ki pred nezgodo ni bil poškodovan. Prav tako pritožba izpostavlja, da je izvedenec navedel, da obstajajo drugačni načini varovanja, ki so bistveno bolj učinkoviti kot je v konkretni lestvi.

11Res je, da obstajajo drugi načini varovanja in da je tudi sama konstrukcija lestve v kasnejših primerih postala drugačna, to pa še ne pomeni, da lestev, ki jo je kupila tožnica ni imela ustrezne konstrukcije, ampak kot je zaključil izvedenec, je konstrukcija lestve ustrezala takratnim standardom. Izvedenec je namreč kot najverjetnejši vzrok škodnega dogodka ocenil, predhodno dolgotrajno bočno obremenjevanje lestve, do slednjega pa je, ko je tožnica lestev postavila vzporedno z stopnicami oziroma omaro in tako bočno obremenjevala zgolj eno stran lestve, kar je vodilo v razrahljanje kovic, oziroma posledično pretrganje kovic in lom veznega elementa in je povzročilo padec tožnice. Izvedenec je pojasnil, da je deformacija utora ob takšni bočni uporabi počasi rasla do kritične velikosti, ko se je zaradi nerodno zasnovane konstrukcije največja obremenitev prenesla prav na notranjo stran kovice na obeh kovičnih spojih, tako da vsakršno odstopanje od idealnega obremenitvenega režima viša obremenitev na tej notranji kovični zvezi in lahko prihaja do nepovratnih deformacij plastičnih kovic (64. točka obrazložitve). V konkretnem primeru je tako prišlo do porušitve kovic po nastopu prevelike obremenitve in plastični vezni element obremenitve ni mogel prevzeti, zato je prišlo do porušitve. Predmetna lestev je bila konstruirana in izdelana v skladu z veljavnim standardom, kar je potrdil tudi izvedenec, ki pri lestvi ni ugotovil nobenih napak in nobenega odstopanja.

12Nadalje nima prav pritožba, da bi lestev morala vsebovati kovinske vijake namesto kovic iz aluminijeve zlitine, kar bi povečalo njeno trdnost. Slednje ne predstavlja konstrukcijske napake pri lestvi, saj so takrat veljavni standardi dopuščali uporabo kovice iz aluminijeve zlitine.

13Nesporno je, da je tožnica uporabljala lestev že vsaj šest let, slednja je bila kupljena za domačo večletno uporabo, pri kateri je zaradi napačne uporabe prišlo do poškodovanja. Nenazadnje do porušitve lestve ni prišlo zgolj po nekaj mesečni uporabi, ampak po več kot šestletni uporabi. Sam izvedenec pa je tudi pojasnil, da uporaba kovic namesto vijakov ne predstavlja tovarniške napake. Izdelana lestev je bila v skladu s takratnim standardom, ki ne zahteva, da bi morali biti spoji povezani z vijaki in da pri projektiranju in konstruiranju predmetnega modela lestve vijačenje ni bilo predvideno, ampak zgolj uporaba kovic. Ne glede na navedbo izvedenca, da gre za "nerodno konstrukcijo" lestve je za predmetni postopek relevanten zaključek izvedenca, ki v predmetnem modelu lestve ni ugotovil konstrukcijske napake kovičenja, nekovičenja spojev ni označil kot napako in da je obraba ter porušitev predmetne lestve bila v vzročni zvezi z njeno predhodno večletno uporabo.

14Pritožba nadalje graja zaključek sodišča prve stopnje, da bi naj za porušitev lestve bila kriva njena nepravilna uporaba, saj je tožnica lestev shranjevala in uporabljala pravilno, lestve tudi ni uporabljala na prepovedan ali napačen način, pri tem pa pritožba spregleda, da je izvedenec pojasnil, da porušitev lestve ni posledica njene konstrukcijske napake, temveč je v vzročni zvezi z zračnostjo kovične zveze do katere je prišlo pri dolgotrajni nepravilni uporabi in nepravilnem obremenjevanju predmetne lestve, do katere prihaja postopoma in jo je težko zaznati. Izvedenec je nesporno ugotovil, da v sami proizvodnji obravnavanega kosa lestve ni bilo nobene napake in nobenega odstopanja, ki bi lahko imel za posledico nastanek zračnosti okoli kovične zveze, oziroma porušitve lestve, s tem pa je zaključil, da pri lestvi ni bilo t.i. tovarniške napake. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kljub nekoliko nerodni konstrukciji lestve slednja ni imela konstrukcijske oziroma tovarniške napake, temveč je do rušenja prišlo zaradi njene dolgoletne nepravilne uporabe, ki je s časoma povzročila nastanek zračnosti okoli kovičnih zvez, kar je vodilo v njeno zrušenje.

15Pritožba nadalje očita sodišču zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava glede ugotavljanja instrukcijske napake, saj toženka tožnici ob prodaji lestve naj ne bi izročila navodil in lestev naj ne bi imela nalepljenih opozorilnih znakov v obliki piktogramov.

16Sodišče prve stopnje ima o slednjem ustrezne razloge v 66. do 83. točki obrazložitve in jih sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v celoti povzema kot pravilne. Sodišče prve stopnje je naredilo skrbno in vestno dokazno oceno, skladno s metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, ocenilo je izpovedbe strank in prič, ter v povezavi z listinskimi dokazi (ugotovitvami inšpekcijskega preglede v zvezi z navodili, ki jih toženka daje strankam z dne 3. 3. 2015) zaključilo, da je toženka dokazala, da je imela v slovenski jezik prevedena navodila za uporabo lestve in jih je tudi predajala strankam, saj iz izpovedbe priče E. E. prepričljivo izhaja, sam potek plačila in predaje navodil, garancijskega lista in računa, na podlagi katerega je potem stranka lestev v skladišču prevzela. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do izpovedb prič A. A. in C. C. ter njuni izpovedbi ocenilo v povezavi z izpovedbo zakonitega zastopnika toženke in priče E. E., upoštevaje ugotovitve inšpekcijskega nadzora v letu 2015, ter po vestni in skrbni dokazni oceni ((78. -83. točka obrazložitve) zaključilo, da je tožnica ob nakupu lestve prejela ustrezna navodila.

17Tožnica neutemeljeno očita sodišču kršitev 286. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, zaradi upoštevanja domnevno prepoznih dokazov. Nima prav pritožba, da je toženka nedopustno širila trditveno podlago po prvem naroku za glavno obravnavo. Slednja je namreč v postopku pridobitve pisnih izjav prič, trditve glede organizacije dela ter predaje informacij oziroma navodil toženki širila na podlagi specifičnih znanj in podatkov, ki jih je dobila s strani prič, katerih izjave so bile predložene. Navedbe toženke so bile posledica poteka pravdnega postopka, ki niso pomenile ne zavlačevanja, ne zastoja v pravdnem postopku (tretji odstavek 386. člena ZPP), s slednjim pa tudi ni bila okrnjena pravica tožnice do izjave¹. Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podane trditve v zvezi z dajanjem napotkov toženke tožnici, ob nakupu lestve s strani priče E. E., ki je zraven opisa, kako je delo potekalo, skladno z zakonitim zastopnikom toženke izpovedala, kakšen je bil potek predaje dokumentacije in prevzema lestve. Glede na ugotovitve inšpekcijska pregleda z dne 3. 3. 2015, ki ni vseboval očitkov glede piktogramov in razlago slednjega v navodilih, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da prejeta navodila ob nakupu lestve niso imela takšnih pomanjkljivosti (podatek o teži lestve), ki bi bila v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.

18Na podlagi slednjega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da škodnega dogodka ni moč pripisati niti konstrukcijski oz. tovarniški, niti instrukcijski napaki. S tem pa ni podano protipravno ravnanje toženke, s slednjim pa tudi ne temelj vtoževane odškodninske obveznosti tožnice, zato je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.

19Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

20Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je povrniti toženki stroške odgovora na pritožbo, in sicer 750 točk za odgovor na pritožbo, 2 % materialne stroške in 22 % DDV, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 559,98 EUR, kot izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje.

¹ VSL sodba I Cpg 708/2020 z dne 4. 5. 2021.