UPRS Sodba I U 1038/2022-18

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 26. 4. 2022.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik po odvetnikih 26. 4. 2022 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), in sicer smiselno za vložitev predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj in za vložitev tožbe zaradi kršitve pravice do družinskega življenja. Ker prošnji za dodelitev BPP niso bile priložene tiste listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev BPP in ki jih pristojni organ za BPP ne pridobiva po uradni dolžnosti, je toženka z dopisom z dne 3. 5. 2022 tožnika pozvala na odpravo pomanjkljivosti vloge. Tožnik je bil tako pozvan, da predloži vso dokumentacijo - morebitni odškodninski zahtevek oz. osnutek zahtevka, da navede razloge in argumente, iz katerih bodo izhajali verjetni razlogi za uspeh, pojasni vrsto in višino škode ter vzročno zvezo, natančno navede in predloži dokazila, kdaj je do škodnega dogodka prišlo in pred katerim sodiščem se bo tožba vlagala, ter predloži izpolnjen obrazec „Izjava prosilca za dodelitev BPP“. Ker tožnik manjkajočih pojasnil in listin ni predložil v postavljenem roku niti kasneje do izdaje izpodbijanega sklepa in tako ni bilo mogoče preveriti obstoja pogojev za dodelitev BPP po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), je toženka zaključila, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP nepopolna in kot taka nesposobna obravnavanja, zato jo je zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je toženki dostavil osnutek tožbe zaradi kršitve pravice do družinskega življenja, zato meni, da je v celoti izpolnil vsebinski pogoj in je toženka od njega po nepotrebnem zahtevala dopolnitev. Nadalje navaja, da je prosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter vložitev ugovora po izteku roka v izvršilnem postopku, ki ga je tudi vložil. Tožnik se še sklicuje na 13. in 14. člen ZBPP ter navaja, da brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogel stroškov sodnega postopka, za katerega prosi za dodelitev BPP. Tožnik meni, da je bil z izpodbijanim sklepom diskriminiran napram ostalim upravičencem do BPP, ki jim je bila BPP dodeljena in ki se jim v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije. Sklepno tožnik predlaga, da sodišče, po opravljenem naroku in zaslišanju tožnika, njegovi tožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovi prošnji za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi kršitve pravice do družinskega življenja ugodi oziroma, podredno, da zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4Toženka je predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5V zadevi je bila opravljena glavna obravnava, na kateri je sodišče vpogledalo v upravne spise, zlasti v izpolnjen obrazec “Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči” z dne 26. 4. 2022 (fotokopijo katerega je v sodni spis vzelo pod C1) ter poziv na dopolnitev prošnje z dne 3. 5. 2022 (fotokopijo katerega je v sodni spis vzelo pod C2). Izvedlo je tudi dokaz z vpogledom v osnutek odškodninske tožbe (priloga A3 in A4) in elektronsko sporočilo tožnika (priloga A5). Sodišče je tožnika v skladu z 180. in 236. členom ZPP pred narokom pisno pozvalo, da med drugim dokazni predlog za svoje zaslišanje podrobneje utemelji, to je, da navede, katera sporna dejstva naj bi se s posameznim dokazom dokazovala. Ker tožnik na poziv sodišča ni odgovoril, je sodišče dokazni predlog za zaslišanje tožnika zavrnilo kot nesubstanciran.

6Tožba ni utemeljena.

7V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka utemeljeno zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Tožnik pa kot bistveno navaja, da je prošnji za dodelitev BPP priložil osnutek odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do družinskega življenja, zato je bila njegova prošnja za dodelitev BPP popolna in bi jo morala toženka obravnavati po vsebini.

8V skladu s prvim odstavkom 32. člena ZBPP se prošnja za dodelitev BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu, ki mu morajo biti priložene tiste listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev BPP, ki jih ne pridobiva pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti v skladu z 20. in 33. členom ZBPP. Skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora biti prošnja razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Glede na namen BPP mora vloga organu za BPP omogočiti, da (med drugim) preveri, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, torej vsebinski pogoj za dodelitev BPP.

9Tožnik je po svojih pooblaščencih dne 26. 4. 2022 zaprosil za BPP. Zapisal je, da potrebuje BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje za vložitev tožbe zaradi kršitve pravice do družinskega življenja.

10Toženka je v postopku dodelitve BPP ocenila, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni bila popolna in tako ni bila sposobna za (vsebinsko) obravnavo, zato ga je s pozivom z dne 3. 5. 2022 pozvala, da predloži vso dokumentacijo v zvezi z zadevo, to je, da predloži morebitni osnutek odškodninske tožbe, pojasni vrsto in višino škode ter vzročno zvezo, kdaj je do škodnega dogodka prišlo in pred katerim sodiščem se bo vlagala tožba. Skratka, da navede razloge in argumente, iz katerih bodo izhajali verjetni razlogi za uspeh v zadevi, torej izpolnjevanje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Toženka je tožnika še poučila o posledicah, ki bodo nastopile če svoje vloge ne bo ustrezno dopolnil (zavrženje¹).

11Sodišče ugotavlja, da se tožnik niti v postavljenem roku niti do izdaje izpodbijanega sklepa na poziv toženke ni odzval in prošnje za dodelitev BPP ni dopolnil. Dejstva, da je tožnik prejel poziv za dopolnitev prošnje in nanj ni odgovoril, tožnik ni zanikal. Njegove tožbene trditve je mogoče strniti v očitek, da je prošnji za dodelitev BPP priložil osnutek odškodninske tožbe zaradi kršitve pravice do družinskega življenja, zato je bila njegova prošnja za dodelitev BPP popolna in bi jo morala toženka vsebinsko obravnavati. Temu sodišče ne more pritrditi.

12Obrazec in spremljajoči dopis odvetnikov (oboje C1) sta vsebovala le zapis, da tožnik želi vložiti (odškodninsko) tožbo zaradi kršitve pravice do družinskega življenja. V takšnem položaju je toženka po presoji sodišča pravilno pozvala tožnika k dopolnitvi prošnje. Iz prošnje tožnika za dodelitev BPP (v sodnem spisu pod C1) jasno izhaja, da prošnji, razen pooblastila, ni bilo priloženo nič drugega. Tožnikove navedbe, da je bil osnutek odškodninske tožbe toženki poslan že konec leta 2021 tako niso izkazane. Iz elektronskega sporočila (A5), ki ga je predložil tožnik, izhaja le, da je tožnikov pooblaščenec neznanega dne neznanemu naslovniku (označen je le z „Brezplačna“) posredoval elektronsko sporočilo, ki naj bi mu bila priložena neka tožba, pri čemer iz samega elektronskega sporočila ni razvidna nikakršna oznaka o kakršnikoli priponki, ki naj bi se v tem elektronskem sporočilu nahajala. Prav tako iz navedenega sporočila ne izhaja, za katero tožbo točno naj bi šlo, poleg tega pa se navedeno sporočilo očitno nanaša na drugo Bpp zadevo, to je opravilna številka Bpp 2014-2021, ne pa na obravnavano Bpp zadevo, ki ima opravilno številko BPP 1141/2022. V tem elektronskem sporočilu piše tudi, da gre za tožbo, za katero „mu je odobren BPP“, iz česar izhaja, da naj bi šlo za že rešeno zadevo, ne pa za zadevo, v kateri tožnik za BPP šele zaproša. Sodišče sodi, da bi moral tožnik, v skladu s pozivom, svojo prošnjo za dodelitev BPP ustrezno dopolniti in toženki med drugim predložiti osnutek odškodninske tožbe, saj ni moč od toženke pričakovati, da bo vpogledovala v vse zadeve tožnika in ugotavljala, kaj vse je tožnik enkrat že predložil toženki v drugih zadevah. Ker je bila tudi po presoji sodišča tožnikova prošnja za dodelitev BPP pomanjkljiva in ker se tožnik na poziv toženke ni odzval, je toženka pravilno oprla svojo odločitev na drugi odstavek 67. člena ZUP in njegovo prošnjo zavrgla.²

13Kar se tiče navajanja, da bo morebitno plačilo odvetniških storitev le še poglobilo finančne težave tožnika, sodišče pripominja, da so za odločitev o dodelitvi BPP bistvene okoliščine in dejstva o zadevi, za katero potrebuje to pomoč. S tega vidika bi moral oddati ustrezno prošnjo oziroma jo dopolniti s podatki o zadevi, obliko in obsegom pomoči ter tako z njo izkazati, da ni očitno nerazumna oziroma da ima verjetne izglede za uspeh (četrta in peta alineja drugega odstavka 32. člena v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena ZBPP). Sicer pa strošek odvetnika ne sodi med naštete kriterije.

14V zvezi z očitki o diskriminaciji tožnika napram drugim upravičencem do BPP (ki da so prejeli BPP kljub prejemanju otroških dodatkov in kmetijskih subvencij), sodišče najprej ugotavlja, da gre za pavšalne navedbe, saj tožnik ne navede, katerim upravičencem naj bi toženka teh dohodkov ne upoštevala, zato že iz tega razloga ni možno obravnavati teh pomislekov. Pri tem pa sodišče še pripominja, da toženka pri svojem odločanju v konkretni zadevi ni upoštevala ne otroških dodatkov ne subvencij, zato je v tem pogledu tožbeni ugovor tudi nerazumen. Tožnikova prošnja za dodelitev BPP je bila zavržena izključno iz razloga, ker je bila nepopolna in posledično nesposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo. Sodišče še ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bil tožnik kot prosilec za BPP obravnavan drugače, kot določa zakon; po prvem odstavku 2. člena ZBPP pa se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Glede na katero osebno okoliščino naj bi bil tožnik obravnavan drugače in na katero dejanje toženke ta ugovor opira, pa tožnik ne navede.

15Izpodbijani sklep je po navedenem pravilen in zakonit, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

16Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

17Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

¹ Po drugem odstavku 67. člena ZUP organ s sklepom zavrže vlogo, pomanjkljivosti katere stranka ni odpravila.
² Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča I Up 810/2005 z dne 6. 7. 2005 I Up 1213/2005 z dne 20. 10. 2005, kot tudi sodbo naslovnega sodišča I U 1153/2021 z dne 24. 9. 2021.