VSL Sklep I Cp 82/2023

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (to je točki II izreka) potrdi.

1Predlagateljici v tem postopku predlagata, da sodišče ugotovi, da je nepremičnina 3275/2, k. o. ..., pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom 000. Sodišče prve stopnje je njun predlog zavrglo (točka II izreka sklepa). Odločitev je oprlo na ugotovitev, da je bilo o predlogu predlagateljic že odločeno z učinkom pravnomočnosti in sicer s sklepom N 480/2008 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Pojasnilo je, da v primeru, ko odločba učinkuje neposredno tudi zoper osebo, ki ni bila stranka v postopku in zanj sploh ni vedela, ta oseba lahko vloži predlog za obnovo postopka.

2Predlagateljici se z odločitvijo ne strinjata in vlagata pritožbo.

Zatrjujeta kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP¹ ter kršitev pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic, ker sta odgovor nasprotne udeleženke prejeli šele skupaj z izpodbijanim sklepom.

Stališče, da bi imela druga predlagateljica, ki v postopku N 480/2008 ni sodelovala, možnost vložiti le predlog za obnovo postopka, označuje za zmotno. Na stališče, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, se je sklicevalo tudi VS RS v zadevi II Ips 117/2019, a je v 16. točki obrazložitve pojasnilo, da je zagotovitev pravice do kontradiktornega postopka popolna le, če je zagotovljeno, da bo sodna odločba učinkovala samo proti osebam, ki so imele v postopku, v katerem je bila izdana, možnost sodelovati. Zagotoviti jim je treba bodisi naknadno sodelovanje v postopku bodisi poskrbeti, da jih sodna odločba ne bo zavezovala v drugih postopkih. Zato ne drži, da sodišče od te odločbe ni odstopilo. Vrhovno sodišče se je v sprotnih opombah sklicevalo na odločbo VS RS II Ips 294/2020 in odločbo Ustavnega sodišča RS Up-280/05. V obeh je zapisano, da odločba, izdana v postopku, v katerem stranka ni sodelovala, stranke ne veže. V nadaljevanju opozarjata še na 5. odstavek 26. člena ZVEtL,² iz katerega izhaja, da stranke, ki v postopku ni sodelovala, ker o njem ni bila obveščena, odločitev ne veže. Izpodbijana odločitev je v nasprotju s sklepom VSL I Cp 1860/2020, saj je bilo v njem zavzeto stališče, da imajo možnost vložiti nov predlog samo tisti etažni lastniki, ki v prvotnem postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni. A. A. v prvotnem postopku ni sodelovala in o njem ni bila obveščena.

3Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče zavrže predlog s sklepom, če ugotovi, da za njegovo vsebinsko obravnavo niso izpolnjene procesne predpostavke (274. člen ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1³ ter 42. členom ZNP-1⁴). Če tega ne stori in predloga ne zavrže, pošlje izvod predloga s prilogami v odgovor ostalim udeležencem postopka (276. člen ZPP v zvezi z 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1). Iz navedenega je razvidno, da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na obstoj procesnih predpostavk in da je v fazi predhodnega preizkusa izključena kontradiktornost postopka. Vročanje predloga je namreč predvideno po predhodni ugotovitvi, da za njegovo obravnavo ni procesnih ovir.

6V tej zadevi je sodišče prve stopnje vročilo predlog nasprotni udeleženki v odgovor, ta je nanj odgovorila, sodišče pa je nato predlog zavrglo, ne da bi z odgovorom pred tem seznanilo predlagateljici. Pritožbeno sodišče meni, da kljub takemu postopanju v konkretnem primeru do kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni prišlo, kršene pa niso bile niti ustavne pravice obeh pritožnic. Ni bila namreč nasprotna udeleženka tista, ki bi v odgovoru navedla odločilna dejstva, na katera je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o zavrženju predloga, ampak sta ta dejstva navedli že pritožnici sami.

7Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je bilo o predlogu, ki je predmet tega postopka, že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 480/2008 z dne 16. 4. 2013, a iz drugačnih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

8Da gre za objektivno istovetnost predloga, za pritožnici ni sporno, to pa ugotavlja tudi pritožbeno sodišče. Enako kot ob vložitvi predloga v letu 2019 (III N 575/2019), tudi tokrat v podlago predloga ni zajeto nobeno novo dejstvo, ki bi nastalo po pravnomočnosti sklepa N480/2008, to je dejstva, ki ne bi bilo del dejanske podlage prve odločitve.

9Za pritožnici pa je sporna subjektivna istovetnost, saj tako v predlogu kot v pritožbi poudarjata, da v postopku N 480/2008 sedanja predlagateljica A. A. ni sodelovala in o postopku ni bila obveščena.

10Stališče teorije,⁵ da ima prizadeta oseba, zoper katero odločba neposredno učinkuje, v primeru, ko ni bila stranka postopka in zanj sploh ni vedela, možnost vložiti predlog za obnovo postopka, je sodišče prve stopnje uporabilo, ne da bi pri tem upoštevalo 5. odstavek 26. člena ZVEtL, ki je veljal v času, ko je tekel in se pravnomočno zaključil postopek N 480/2008. Po tej določbi določitev oziroma ugotovitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču k stavbi ni vplivala na stvarne in obligacijske pravice oseb, ki niso sodelovale in niso bile obveščene o postopku, pri čemer se je štelo, da oseba ni bila obveščena že zgolj z objavo obvestila o postopku na spletni strani sodišča. To določbo je zakonodajalec vnesel v zakon z novelo ZVEtL-A, iz obrazložitve predloga zakona⁶ pa izhaja, da je bil njen namen ravno preprečiti širjenje učinka subjektivnih meja pravnomočnosti izdanih odločb na osebe, ki v postopku niso sodelovale. Takih oseb zato pravnomočna odločitev ni zavezovala, novega predloga, ki bi ga vložile, pa iz tega razloga posledično ni mogoče zavreči. Navedeno pa, kot je poudarilo Vrhovno sodišče v odločbi II Ips 117/2019, pomeni tudi to, da takim osebam pravica do izjave oziroma možnost sodelovanja v postopku že po naravi stvari ni mogla biti odvzeta in zato pravnega interesa za obnovo postopka ne izkazujejo, morebiti vložen predlog za obnovo postopka pa bi sodišče moralo zavreči. Razlogi sodišča prve stopnje zato ne utemeljujejo odločitve o zavrženju predloga.

11V obravnavani zadevi je za presojo, glede na 5. odstavek 26. člena ZVEtL, zato bistveno vprašanje, ali je druga predlagateljica v postopku N 480/2008 sodelovala oziroma ali je bila o njem obveščena.

12Kot je pritožbeno sodišče opozorilo že v sklepu I Cp 1860/2020, etažni lastniki v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi niso bili nujno formalni udeleženci, ampak jim je ZVEtL dal položaj materialnih udeležencev in s tem pravico, da v postopku sodelujejo, če to želijo.⁷ Postopek se je lahko vodil le na predlog nekaterih etažnih lastnikov, druge pa je, če niso prijavili svoje udeležbe, na podlagi prvega odstavka 27. člena ZVEtL zastopal upravnik. Da je posamezen etažni lastnik svojo pravico do samostojnega sodelovanja v postopku lahko izkoristil, pa je o njem moral biti obveščen. Pri tem je ZVEtL v 5. odstavku 26. člena kot nezadostno obvestilo opredelil le obveščanje z objavo obvestila na spletni strani sodišča.

13Pritožbeno sodišče je, da bi lahko odgovorilo na vprašanje, ali je druga predlagateljica v že pravnomočno zaključenem postopku sodelovala oziroma ali je bila o njem obveščena, od Okrajnega sodišča v Ljubljani pridobilo na vpogled spis N 480/2008 ter iz te zadeve izvirajoč spis II N 337/2012, ki je nastal po odločitvi, da se postopek razdruži in se postopek za vzpostavitev etažne lastnine vodi ločeno. Oba spisa je na seji senata tudi vpogledalo.

14Iz podatkov spisa N 480/2008 izhaja, da druga pritožnica (to je A. A.) v postopku ni sodelovala kot formalna udeleženka. Svoje udeležbe tudi ni prijavila. Pritožnici sta že sami vložili v spis podatke o izvedenem obveščanju po 21. členu ZVEtL,⁸ iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov ugotovilo, da je poleg oseb, ki so vložile predlog, tudi druga pritožnica zemljiškoknjižna lastnica in sicer solastnica podvložka 2266/11⁹ (po dokončanju etažne lastnine je to posamezni del 000-11) ter solastnica skupnega dela vpisanega v podvložek 2266/12 (po dokončanju etažne lastnine je to skupni posamezni del 000-12). Odredilo je tudi obveščanje vseh lastnikov in sicer po upravniku B. B. (glej list. št. 14).¹⁰ Upravnik je obvestilo prejel 4. 5. 2019. Ker je bil upravnik po prvem odstavku 27. člena ZVEtL¹¹ (zakoniti) zastopnik vseh etažnih lastnikov, je s tem sodišče po mnenju pritožbenega sodišča zadostilo zakonski zahtevi po obveščanju. ZVEtL sicer ni določal, da mora upravnik o postopku nato obvestiti posamezne etažne lastnike, a takšna obveznost upravnika, kot je poudarilo tudi VS RS v odločbi II Ips 117/2019, izhaja že iz njegove vloge zakonitega zastopnika, upoštevajoč pri tem tako splošne določbe o mandatni pogodbi (768., 771. in 772. OZ¹²) kot specialne določbe o obveznosti upoštevanja interesov etažnih lastnikov in obveznosti poročanja (64. člen SZ-1¹³ in peti odstavek 118. člena SPZ¹⁴). Ker je razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom podobno razmerju s pooblaščencem, morebitna kršitev upravnikove obveznosti nadaljnjega obveščanja ne more pomeniti podlage za zaključek, da etažni lastniki o postopku niso bili obveščeni in jih zato odločitev sodišča o določitvi pripadajočega zemljišča ne zavezuje. Drugačno stališče ne bi bilo združljivo z načelom pravne varnosti, povsem pa bi izvotlilo tudi pravila, ki se nanašajo na učinke vročanja pooblaščencem, ki sicer veljajo v civilnih postopkih. Povedano bolj konkretno: ker je izkazano, da je sodišče o postopku obvestilo upravnika, tudi morebitno dejstvo, da slednji druge pritožnice o postopku ni obvestil, ne daje podlage za to, da bi sodišče ob upoštevanju 5. odstavka 26. člena ZVEtL dopustilo ponovno odločanje o pripadajoče zemljišču k stavbi V.

15Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350 člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1 potrdilo izpodbijani sklep.

¹ Zakon o pravdnem postopku.
² Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi.
³ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.
⁴ Zakon o nepravdnem postopku.
⁵ A Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Zakožba, 2008, stran 183-185.
⁶ Glej predlog Vlade RS EVA 2010-2011-0080, št. 00720-7/2011/7 z dne 19. 5. 2011
⁷ Glej tudi v tej odločbi citiran sklep VSL I Cp 1955/2013 in članek mag. M. Čujoviča Problematika udeležbe v nepravdnih postopkih, Pravna praksa 2015, št. 31-32.
⁸ V spisu N 480/2008 se ti podatki nahajajo na list. št. 12, identični pa tudi v spisu II N 337/2012 na list. št. 17.
⁹ Iz izpiska C3, ki je vložen v spis N 480/2008, izhaja, da je bil v ta podvložek vpisan WC na podstrešju št. 10 v površini 1,68 m2.
¹⁰ Pritožbeno sodišče ob tem, čeprav to na odločitev ne vpliva, dodaja, da je iz podatkov spisa II N 337/2012 razvidno, da je bila druga pritožnica, po razdružitvi postopka osebno obveščena o postopku za vzpostavitev etažne lastnine (list. št. 212) in sicer 24. 12. 2012 (povratnica pripeta k odredbi na list. št. 202), a udeležbe ni prijavila, v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo takse pa navedla, da že od leta 2007 ni več lastnica stanovanja v stavbi V.
¹¹ Prvi odstavek 27. člena ZVEtL se je glasil: “Kadar ima stavba upravnika po določbah Stvarnopravnega zakonika, upravnik v postopku za določitev pripadajočega zemljišča zastopa vse lastnike takšne stavbe.“
¹² Obligacijski zakonik.
¹³ Stanovanjski zakon.
¹⁴ Stvarnopravni zakonik.