VSL Sklep Cst 388/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugodilo ugovoru proti odpustu obveznosti, ustavilo postopek odpusta in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila dolžnica. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev pravil postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3Upnik, ki je vložil ugovor proti odpustu obveznosti A., Avstrija, in upraviteljica sta predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo kršitve dolžničine obveznosti v postopku osebnega stečaja iz 383.b člena ZFPPIPP, ker je bila sodišču in upraviteljici nedosegljiva, saj ni sporočila pravega naslova za vročanje. Na sporočenem naslovu v Srbiji ji namreč sodnih pisanj ni bilo mogoče vročiti (sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, sklepa o zasegu denarnega dobroimetja, sklepa o izterjavi stalnih prejemkov), kot tudi ne upraviteljičinega poziva z dne 15. 4. 2019 na uvodni sestanek. Navedena pisanja so se vrnila z oznako „neznan“. Upraviteljici tudi ni pojasnila sklenjenega posla z izločitvenim upnikom B. B., niti ni predložila dokumentacije, ki se jo je v danem roku zavezala predložiti. Dolžnica je zamolčala tudi posle štirih prodajnih pogodb za nepremičnine s kupcem C. d. o. o., sklenjene 14. 12. 2016 za skupno ceno 320,00 EUR, s tem pa kršila tudi obveznost poročanja o poslih, ki jih je izvedla v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja po 2. točki šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo pri dolžnici oviro za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnica se je prekomerno zadolževala, saj iz otvoritvenega poročila z dne 26. 7. 2019 izhaja skupna likvidacijska vrednost njenega premoženja 1.069.518,11 EUR, priznanih terjatev v tem postopku pa je kar za 28.938.447,78 EUR. Dolžnica je tudi razpolagala s premoženjem za neznatno plačilo, saj je solastni delež na nepremičninah v skupni vrednosti 2.879.100,00 EUR prodala za 320,00 EUR.

6Pritožnica neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker ni izvedlo predlaganih dokazov zaslišanja strank in priče D. D. Izvedlo naj bi vnaprejšnjo dokazno oceno in kršilo načelo kontradiktornosti in tako prikrajšalo pritožnico za pravico do sodnega varstva oziroma ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Priča D. D. bi vedel povedati glede izjave o premoženju, glede pogodb z dne 14. 12. 2016 in da noben kupec ni uveljavljal nobenih lastniških upravičenj, da dejanja niso bila izpodbojna ter glede izpolnjevanja vseh obveznosti.

7Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da upniku ni treba izkazovati pravnega interesa za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti, ker mu to pravico v prvem odstavku 403. člena ZFPPIPP daje že sam zakon, kot je dolžnici pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu (10. točka obrazložitve). Po presoji pritožbenega sodišča relevantni podatki za presojo dolžnici očitanih kršitev in ovir za odpust obveznosti izhajajo iz samega poteka predmetnega postopka osebnega stečaja in iz njega izhajajočih dokazil, zaradi česar zaslišanja strank in priče ni potrebno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, dolžnica pa na naroku za obravnavanje ugovora dne 8. 7. 2022 (procesno dejanje – p. d. 528) očitane kršitve neizvedbe dokazov ni pravočasno grajala skladno z 286.b členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

8Po drugem odstavku 383.b člena ZFPPIPP mora dolžnik sodišču in upravitelju posredovati kontaktne podatke na katerih je zanesljivo dosegljiv, med drugim tudi poštni naslov za vročanje pošiljk. Ni sporno, da je dolžnica sodišču in upraviteljici posredovala podatek njenega naslova za vročanje v Srbiji, in sicer naslov Ulica 1, Beograd. Sodišče ji je zato sodna pisanja vročalo na navedeni naslov. Vendar se je pošta vračala z oznako „naslovnik neznan“, kar izhaja iz poskusov vročitve na navedeni naslov tako sklepa o začetku postopka osebnega stečaja (p. d. 52) kot sklepa o zasegu denarnega dobroimetja (p. d. 65) in sklepa o izterjavi stalnih prejemkov (p. d. 67). Prvostopenjsko sodišče je na podlagi vrnjene nevročene pošte pravilno sklepalo, da je dolžnica spremenila naslov bivališča ali pa enostavno ni omogočila sprejema pošiljk na sporočenem naslovu. Vsekakor se je izkazalo, da sodišču ni posredovala podatka o naslovu, na katerem je zanesljivo dosegljiva. Tudi, če drži pritožbena trditev, da je bila na sporočenem naslovu prijavljena in se ni izogibala vročitvam, pa zgolj prijava njenega bivališča pri pristojnem srbskem organu ne zadostuje za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica namreč ni trdila, da je bilo dejstvo njenega prebivališča navzven razpoznavno objavljeno za uspešno dostavo pošte. Označba pošte na sodišču vrnjenih pošiljkah „naslovnik neznan“ tega ne potrjuje. Čim pa je tako, zanesljive dosegljivosti dolžnica ni zagotovila. Pravilno je zato prvostopenjsko sodišče ugotovilo kršitev njene obveznosti po citiranem določilu, ki je tudi ugovorni razlog proti odpustu obveznosti po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

9Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče dolžnici moralo v skladu z zakonom postaviti posebnega zastopnika, ker tega ni storilo, pa ji je onemogočilo sodelovanje na naroku in ji je sklep o začetku stečajnega postopka nepravilno vročalo z nabitjem na oglasno desko sodišča. O pravilnosti vročanja je pritožbeno sodišče že odločalo s sklepom Cst 328/2019 z dne 11. 7. 2019 (p. d. 79) v zvezi z njeno pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja.

10Iz upraviteljičinega predloga sodišču za izdajo sklepa o soglasju za posel upravljanja stečajne mase z dne 17. 6. 2020 (p. d. 175) izhaja, da je upraviteljica na podlagi dodatnih poizvedb pri Finančnem uradu Kranj in Finančnem uradu Ljubljana ugotovila, da je dolžnica dne 14. 12. 2016 kot prodajalka s kupcem C. d. o. o. sklenila štiri prodajne pogodbe za nepremičnine, katerih solastnica je bila. Tri od teh so izpolnjevale pogoje za vknjižbo lastninske pravice, vendar zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice še ni bil opravljen. S kupcem je uspela skleniti dogovor o razvezi navedenih prodajnih pogodb tako, da sta obe stranki prosti svojih obveznosti. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom St 000/2018 z dne 17. 6. 2020 (p. d. 178) izdalo soglasje k izvedbi posla razveze navedenih štirih prodajnih pogodb. Upnik je v ugovoru proti odpustu obveznosti v zvezi s temi pogodbami izpostavil vrednost prodanih nepremičnin, in sicer nepremičnine z oznako ID znak 0001 146/28 v višini 67.100,00 EUR in nepremičnine z oznako ID znak 0002 365/79 v višini 2.812.000,00 EUR, obe nepremičnini skupaj pa sta bili prodani za skupno vrednost 320,00 EUR. Šlo je torej za razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo. Dolžničinim pavšalnim pojasnilom, da so bile pogodbe razvezane že prej, ker kupec ni uspel z izbrisom bremen, prvostopenjsko sodišče s pravilnimi argumenti v točki 14. izpodbijanega sklepa, na katere se v izogib ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče, ni sledilo. Da je bila upraviteljica s temi posli seznanjena vključno z zatrjevano sporazumno razvezo pogodb med pogodbenima strankama, pa dolžnica ni dokazala. Sicer pa bi bil dogovor upraviteljice s kupcem o razvezi pogodb nepotreben in bi se nedvomno kupec na že razvezane pogodbe skliceval sam, pa temu očitno ni bilo tako. Iz doslej razloženega izhaja pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je dolžnica v letu 2016 razpolagala s premoženjem za neznatno plačilo, kar je ovira za odpust obveznosti po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

11Dolžnica v pritožbenem postopku ne izpodbija ugotovitev o likvidacijski vrednosti njenega premoženja 1.069.518,11 EUR, kot izhaja iz otvoritvenega poročila upraviteljice (p. d. 81) in o višini v postopku osebnega stečaja priznanih upniških terjatev v skupnem znesku 28.938.447,78 EUR, kot izhaja iz posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev (p. d. 510). S pritožbo ne izpodbija niti ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu (točka 16 obrazložitve), da je prevzemala solidarno poroštveno zavezo, to pa pomeni, da ni relevantno njeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da sama od upnikov ni prejela nobenega izplačila sredstev, niti dejstvo, da je bilo zavezancev za dolg več. Upnik lahko zahteva celotno plačilo od kateregakoli solidarnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ). Da se je dolžnica zavedala prekomerne zadolžitve (četudi s sprejemom poroštva na zahtevo bank, kar je ne razbremenjuje odgovornosti), pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo iz dolžničinega odgovora na upnikov ugovor (p. d. 351), da je zavezo do bank podpisala, čeprav obseg obveznosti presega obseg njenega premoženja. Tudi pritožbeno sodišče ne sprejema dolžničine obrambe, da je bila k poroštvu prisiljena. Ker je bilo torej ugotovljeno, da je dolžnica s prevzemom solidarnih poroštvenih obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, saj obveznosti več desetkrat presegajo obseg premoženja in da je razpolagala s svojim premoženjem za neznatno plačilo (štiri sklenjene prodajne pogodbe za nepremičnine), je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo oviro za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

12Že samo zgoraj opisana dejanja in kršitve obveznosti stečajne dolžnice predstavljajo zlorabo pravice do odpusta obveznosti in utemeljujejo izdajo izpodbijanega sklepa, ki ima podlago v 1. točki prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP, zato se pritožbeno sodišče še do drugih kršitev po 2. točki šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP ni opredeljevalo.

13Pritožbeno sodišče je odgovorilo na tiste pritožbene očitke, ki so bili odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14Ker je prvostopenjsko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ni pa zagrešilo niti izrecno uveljavljane niti uradoma upoštevne bistvene postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 129. členu ZFPPIPP po katerem mora vsak upnik pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Tudi sicer pa upnik z odgovorom na pritožbo ni pripomogel k rešitvi pritožbe.