383.b člen ZFPPIPP

Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če je ravnal in ravna vestno in pošteno ter v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Odpust med drugim ovirajo kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (torej tudi obveznosti mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev), saj imajo tudi te kršitve značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ne dolžnost poročanja dolžnika ne nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih. V konkretnem primeru ni okoliščin, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust na podlagi dolžnikove kršitve obveznosti poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Takšne okoliščine ni utemeljeno iskati v neobstoju stečajne mase, saj bi bilo nasprotno stališče nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki jih dolžniku nalaga zakon ali upravitelj, zanj brezpredmetn

Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Da bi upravitelj lahko izvrševal svojo obveznost nadzora nad dolžnikovimi prizadevanji za poplačilo upnikov (prvi odstavek 399. člena in drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP), mora dolžnik z njim sodelovati in se na njegove pozive odzivati (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP). Stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem zavezujejo tudi druge obveznosti. Če ni zaposlen in je sposoben za delo, si mora prizadevati najti zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela (razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati) in mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP). Kršitev dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP je razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, ki samostojno utemeljuje ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. č

Sodišče prve stopnje je glede dolžnikovega ravnanja, ki je bilo podlaga za odločitev, ki jo je sprejelo, navedlo, da je, ker se dolžnik ni opredelil do upraviteljičinega ugovora, štelo, da dolžnik upraviteljičine trditve priznava. Oprlo se je na drugi odstavek 214. člena ZPP, ki določa, da se neprerekana dejstva štejejo za priznana in ki naj bi se uporabil skladno s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. To je le navidez v nasprotju z določbo, da se sicer narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti lahko izvede v primeru dolžnikove neudeležbe, vendar po petem odstavku 405. člena ZFPPIPP izrecno na podlagi izida dokazovanja. Kar je upraviteljica očitala dolžniku, so bile opustitve, t. i. negativna dejstva, ki jih ni mogoče neposredno dokazovati (v nasprotju z zatrjevanjem neobstoja dejstva je pri zatrjevanju obstoja dejstva po pravkar navedeni določbi ZFPPIPP dejstvo treba dokazovati kljub njegovi neprerekanosti - vendar pa to ni primer, ki bi bil zdaj pod presojo).

V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.

Ob izkazani domnevni bazi v zvezi s trajnejšo nelikvidnostjo obramba glede večje vrednosti dolžnikovega premoženja od obveznosti do upnikov ni relevantna. Upniki insolventnosti niso utemeljevali z morebitno dolgoročno plačilno nesposobnostjo dolžnika (1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP), temveč so predlog za začetek stečajnega postopka oprli na domnevo trajnejše nelikvidnosti, ki je glede na dolžnikov skupni dolg in redne prejemke podana ter je tudi ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na obstoj oziroma vrednost dolžnikovega nepremičnega (nelikvidnega) premoženja. Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga upnikov za začetek postopka osebnega stečaja je kljub temu pravilen iz drugih razlogov. Verjetno izkazane terjatve praktično v celoti izvirajo iz zakonite preživnine za mladoletne otroke, ki so v postopku osebnega stečaja opredeljene kot prednostne terjatve. Te se iz splošne razdelitvene mase poplačajo pred navadnimi in podrejenimi terjatvami (prvi odstavek 390. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 359. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), zanje pa se tudi ne uporabljajo določbe 131., 132., 280. in 281. člena ZFPPIPP, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zav

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kršitev dolžnikovih obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP utemeljuje že dejstvo, da je posojilno pogodbo sklenil brez soglasja sodišča. Tudi ne glede na navedeno dolžnik ne more uspeti, saj ni ponudil ustreznih trditev, ki bi lahko vodile v sklepanje o izključitvi protipravnosti te kršitve ali o neučinkovitosti sporne pogodbe, s katero naj bi odvračal nevarnost oziroma ki naj bi bila sklenjena zaradi groženj. Za presojo silobrana (prvi odstavek 138. člena OZ) so tudi v civilnem pravu uporabljivi elementi, ki so za ta položaj opredeljeni v kazenskem pravu (22. člen KZ-1), med drugim tudi zahteva, da je obramba nujno potrebna in edino mogoče varno sredstvo za odvrnitev napada. Kaj takega iz pravočasnih trditev dolžnika ne izhaja. Grožnja načeloma utemeljuje (zgolj) izpodbojnost pogodbe (45. člen OZ), sodna praksa pa v primerih izredno hudih groženj, ki jasno in očitno nasprotujejo tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, izjemoma dopušča možnost, da se ti položaji lahko prilegajo tudi ničnim in celo neobstoječim pogodbam. Take možnosti v konkretnem primeru ni že zato, ker dolžnik ni podal pravočasnih trditev, s

Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Da bi upravitelj lahko izvrševal svojo obveznost nadzora nad dolžnikovimi prizadevanji za poplačilo upnikov (prvi odstavek 399. člena in drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP), mora dolžnik z njim sodelovati in se na njegove pozive odzivati (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP). Mora mu sporočiti elektronski naslov ali telefonsko številko in (kadar ta ni isti kot naslov njegovega prebivališča) poštni naslov, na katerih je zanesljivo dosegljiv (drugi odstavek 383.b člena ZFPPIPP), poleg tega pa nemudoma tudi vsako spremembo teh podatkov in podatkov iz 1. do 3. točke drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP (šesti odstavek 384. člena ZFPPIPP). Stečajnega dolžnika, ki je zaposlen le za krajši delovni čas, še vedno zavezuje dolžnost iskati zaposlitev ali delo za polni delovni čas oziroma dodatno zaposlitev za krajši delovni čas, tako da bi skupaj dosegla polni delovni čas, in o tem poročati upravitelju. Kršitev dolžnikovih obveznos

Opustitev stečajne dolžnice, da stečajnemu upravitelju poroča o prijavljeni in pravnomočno priznani izločitveni pravici na solastnem deležu na stanovanju, brez dvoma predstavlja kršitev njene obveznosti, da kot stečajna dolžnica sodeluje s stečajnim upraviteljem in mu poroča o stanju vsega svojega premoženja (prvi odstavek 383.b člena, prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Ko se je sestala s stečajnim upraviteljem in izpolnila vprašalnik o svojem premoženju, je navedla, da je lastnik stanovanja njen mož, sama pa ni lastnica nobene nepremičnine. Ker je s podpisom vprašalnika jamčila za resničnost in celovitost sporočenih podatkov, bi zato ti morali vsebovati tudi informacijo o prijavljeni in priznani izločitveni pravici na stanovanju. Ob tem višje sodišče ugotavlja, da stečajna dolžnica ni podala nobenih razlogov, zakaj je to informacijo stečajnemu upravitelju zamolčala, oziroma razlogov, ki bi to življenjsko logično pojasnili in opravičili.

Sodelovanje dolžnika je v okviru poročanja ter odzivanja upravitelju in sodišču v primeru postopka odpusta obveznosti še posebej poudarjeno.

Obveznost vzdrževanja dosegljivosti upravitelju ni odvisna od razloga, iz katerega se dolžnikovi kontaktni podatki spremenijo, nespoštovanje te obveznosti pa bi lahko bilo manj pomembno, samo kadar (in kolikor: tipično začasno) bi obstajal upravičen razlog zanj. Za zadevnega dolžnika to v bistvenem ne velja.

Kot je že navedlo sodišče prve stopnje dolžnikovi izgovori, da bi moral plačilne listine predložiti nekdo drug (D. D.), da ga upraviteljica ni zadosti podrobno poučila o njegovih obveznostih, niso relevantni, saj je bil dolžnik tisti, ki je predlagal začetek odpusta obveznosti in je bil on sam zadolžen za izpolnjevanje svojih obveznosti in ne more prenesti odgovornosti za lastno neizpolnitev na nekoga tretjega. Odpust obveznosti ni pravica dolžnika, pač pa pravna dobrota, katera je namenjana tistim dolžnikom, ki so se znašli v primežu dolgov zaradi okoliščin, ki jih niso namerno zagrešili. Za to, da jim pravni sistem to pravno dobroto nakloni, pa morajo izpolnjevati zakonsko določene obveznosti, predvsem pa si morajo po vseh močeh prizadevati, da poplačajo svoje upnike. Ustavno sodišče je poudarilo, da dolžnikova kršitev obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP pomeni protipravno ravnanje, ki ga zakon upravičeno tudi sankcionira.

Dolžnik v pritožbi navaja, da se je naroka dne 5. 12. 2023 ob 10. uri udeležil, kar naj bi bilo razvidno iz „evidence, kjer se je osebno in pisno verificiral pri vhodu“. Ne trdi pa, da je na narok pristopil. Iz zapisnika naroka izhaja, da je nanj pristopila (le) pooblaščenka stečajnega upravitelja A. A. ter da za dolžnika ni pristopil nihče, vabilo pa je izkazano. Četudi bi bilo torej res, da se je dolžnik 5. 12. 2023 ob 10. uri na vhodu sodišča verificiral, s tem še ne bi dokazal, da je na narok ob 10. uri tudi pristopil.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, ker je dolžnica s podpisom zastavne pogodbe za najem posojila v višini 196.200,00 EUR prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem. Dolžnica dejstev, ki predstavljajo podlago, na katero je sodišče prve stopnje oprlo obstoj zakonske domneve o zlorabi pravice do odpusta obveznosti, v pritožbi ne prereka. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ni pogojev za odpust obveznosti tudi iz razloga, ker je dolžnica kršila svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se kljub izkazanemu vabilu ni udeležila pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo v pravdni zadevi zaradi ugotovitve skupnega premoženja, da svojega izostanka ni opravičila kljub izkazanemu vabilu, kot tudi, da o svojem izostanku ni obvestila niti stečajne upraviteljice.

Člen 383.b ZFPPIPP se nanaša na dolžnikovo obveznost biti dosegljiv sodišču in upravitelju, tako da je z dolžnikom mogoča komunikacija, medtem ko so vsebina te komunikacije in dolžnikove obveznosti v tem okviru predmet urejanja 384. člena ZFPPIPP. Ni utemeljeno dolžnikovo pojasnilo, da identitete oseb, ki jim je izročil gotovino, ki jo je prejel v mesecu pred začetkom stečajnega postopka, na njihovo željo ni želel razkriti zaradi varstva njihovih osebnih podatkov. Takšnega privilegija ne uživa ne on ne one.

Pritožnica je grajala stališče sodišča prve stopnje, da potrdili "dentalnega centra" nista imeli "narave zdravniškega potrdila", pritožbeno sodišče pa mu v tej meri pritrjuje, da takšne narave nista imeli v tem ključnem smislu, da bi bilo v njiju izraženo kakršnokoli strokovno mnenje, kaj so pomenili zobozdravstveni posegi za pritožničino fizično in psihično počutje ter delazmožnost.

Odpust obveznosti predstavlja po eni strani pravno dobroto za dolžnika, po drugi strani pa pomeni poseg v ustavno varovane pravice upnikov. Zato je potrebno poiskati ustrezno ravnovesje med nasprotujočimi si interesi obeh strani. Dolžnik v pritožbi ne navaja, da z obveznostjo sodelovanja z upraviteljem ni bil seznanjen, niti ne izpodbija zaključkov prvostopenjskega sodišča o številnih pozivih upravitelja, na katere se ni odzval oziroma se je nanje odzval nedopustno pozno. Glede na seznanjenost dolžnika z obveznostjo mesečnega poročanja upravitelju vsako nadaljnje pozivanje upravitelja pomeni, da dolžnik svojih obveznosti ne izpolnjuje. Nepošiljanje oziroma (pre)pozno pošiljanje zahtevanih listin upravitelju s strani dolžnika pa predstavlja oviranje teka postopka osebnega stečaja. V skladu z ustaljeno sodno prakso je institut odpusta obveznosti namenjen temu, da se prezadolženi dolžnik reši primeža dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov, vendar ne brez njegovega truda, in to ne glede na zmožnost poplačila upnikov. Dopusten je zgolj v primerih, ko dolžnik v celoti izpolnjuje svoje obveznosti, ne pa tudi v primeru, ko jih očitno krši. Iz zgornje obrazložitve

Večina dolžnikov, pri katerih stečajne mase ni ali je neznatna, s svojo pasivnostjo (na primer nepošiljanje poročil, plačilnih list ipd.) ne ovira postopka in ne poplačila upnikov. Vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča vseeno niso kršitve, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust, saj bi bilo nasprotno stališče – če se posploši – nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki [...] jih [tudi navedeni skupini dolžnikov, ki so bili vendar sami predlagali začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti] nalaga zakon ali upravitelj, za[nje] brezpredmetne.

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi vrnjene nevročene pošte pravilno sklepalo, da je dolžnica spremenila naslov bivališča ali pa enostavno ni omogočila sprejema pošiljk na sporočenem naslovu. Vsekakor se je izkazalo, da sodišču ni posredovala podatka o naslovu, na katerem je zanesljivo dosegljiva. Tudi, če drži pritožbena trditev, da je bila na sporočenem naslovu prijavljena in se ni izogibala vročitvam, pa zgolj prijava njenega bivališča pri pristojnem srbskem organu ne zadostuje za izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica namreč ni trdila, da je bilo dejstvo njenega prebivališča navzven razpoznavno objavljeno za uspešno dostavo pošte. Označba pošte na sodišču vrnjenih pošiljkah „naslovnik neznan“ tega ne potrjuje. Dolžnica s pritožbo ne izpodbija niti ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je prevzemala solidarno poroštveno zavezo, to pa pomeni, da ni relevantno njeno pritožbeno sklicevanje na dejstvo, da sama od upnikov ni prejela nobenega izplačila sredstev, niti dejstvo, da je bilo zavezancev za dolg več. Upnik lahko zahteva celotno plačilo od kateregakoli solidarnega dolžnika (tretji odstavek 1019. člena OZ). Da

Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če od nje ne dobi obvestila o napačnem ravnanju. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal, saj zanj v času postopka osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.

Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.