UPRS Sodba II U 26/2020-8

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom št. DT 4934-16999/2019-1 09 z dne 24. 1. 2019 je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) odločila, da se zoper tožnico opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, ki znaša na dan 24. 1. 2019 skupaj z glavnico, zamudnimi obrestmi in stroški postopka 18.755,98 EUR (1. točka izreka). Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica pri banki A., d. d. (2. točka izreka). A., d. d. opravi rubež sredstev do višine davčnega dolga po sklepu o izvršbi, pri čemer upošteva izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, v kolikor gre za sredstva, nakazana za tekoči mesec (3. točka izreka). Na dan prejema sklepa A., d. d. zarubi dolžničina denarna sredstva do višine dolga po sklepu z obračunanimi zamudnimi obrestmi. Zarubljena denarna sredstva prenese na prehodni podračun MF FURS, naveden v izreku sklepa (4. točka izreka). Od označenih glavnic v tabeli je banka dolžna obračunati in plačati nadaljnje zamudne obresti za obdobje od 25. 1. 2019 do vključno dneva plačila posamezne obveznosti. Banki se prepoveduje izplačati denarna sredstva tožnici, slednji pa se prepoveduje z zarubljenimi denarnimi sredstvi razpolagati, dokler ne bo poravnan celoten dolg po sklepu o davčni izvršbi z zamudnimi obrestmi do vključno dneva plačila (5. točka izreka). Stroške davčne izvršbe plača dolžnik (6. točka izreka), pritožba pa ne zadrži začete davčne izvršbe (7. točka izreka).

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa FURS pojasnjuje, da iz knjigovodske evidence izhaja, da tožnica v predpisanem roku ni poravnala obveznosti, ki so navedene v izreku sklepa, zaradi česar je bilo treba zoper njo v skladu s 143. členom ZDavP-2 začeti davčno izvršbo.

3Zoper izpodbijani sklep je tožnica vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance (v nadaljevanju: ministrstvo) z odločbo št. DT-499-29-416/2019-4 z dne 31. 12. 2019 v 4. točki izreka, v delu, ki se nanaša na obveznosti iz naslova glob za davčne prekrške, s katerimi se kršijo predpisi države, navedene pod zaporedno številko 2 in 3 (skupno 3.600,00 EUR glavnice oziroma dolga), in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, navedene pod zaporednimi številkami od 102 do vključno 105 in od 124 do vključno 127 (skupno 97,90 EUR glavnice in skupno 31,17 EUR zamudnih obresti, kar predstavlja skupno 129,07 EUR dolga) odpravilo (1. točka izreka). V točki 4. izreka je sklep spremenilo tako, da je pravilno navedlo izvršilne naslove in datume izvršljivosti za obveznosti, navedene po posameznih alinejah (2. točka izreka). V preostalem delu pa je ministrstvo izpodbijani sklep potrdilo in pritožbo zavrnilo (3. točka izreka). Ugotovilo pa je tudi, da stroški postopka niso bili priglašeni (4. točka izreka).

4V obrazložitvi odločbe ministrstvo po vpogledu v podatke Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ugotavlja, da je bil nad pritožnico dne 13. 12. 2011 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan dne 9. 1. 2019. V stečajnem postopku je Okrožno sodišče v Mariboru dne 8. 11. 2018 izdalo sklep, s katerim je tožnici odpustilo obveznosti in odločilo, da odpust učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajne dolžnice, ki so nastale do 13. 12. 2011, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Ker je bil postopek osebnega stečaja nad tožnico uveden pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP-G), odpust obveznosti po drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP med drugim ne učinkuje na prednostne terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka.

5Po ugotovitvi ministrstva se v obravnavani zadevi med drugim izterjujejo prispevki za socialno varnost za zasebnike za obdobje od decembra leta 2010 do vključno decembra leta 2011 (do dne 13. 12. 2011). Ker nastane obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZDavP-2 z iztekom zadnjega dne posameznega meseca, po mnenju ministrstva ni utemeljen pritožbeni očitek, da obračun ne bi smel biti narejen od 1. 12. 2010 ampak od 13. 12. 2010. Obveznosti za mesec december leta 2010 iz naslova prispevkov za socialno varnost so namreč nastale z iztekom zadnjega dne meseca, torej dne 31. 12. 2010, zaradi česar se upravičeno terjajo od dne 1. 12. 2010 in ne šele od dne 13. 12. 2010. Ker so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka osebnega stečaja, odpust obveznosti nanje ne učinkuje.

6Ministrstvo v nadaljevanju pojasnjuje, da se drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP nanaša na prispevke na splošno in ne daje osnove za izvzem tako imenovanih lastnih prispevkov. Po mnenju ministrstva se z izpodbijanim sklepom upravičeno terjajo tudi obveznosti iz naslova glob, ki so bile tožnici izrečene na podlagi Zakona o prekrških, pravočasno pa so bile tudi prijavljene v postopek osebnega stečaja.

7Glede ugovora v zvezi z izterjavo zamudnih obresti pa ministrstvo pojasnjuje, da zamudne obresti sicer niso eksplicitno navedene med terjatvami, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, vendar pa sodijo po četrtem odstavku 3. člena ZDavP-2 med pripadajoče terjatve, ki se štejejo za davek, zaradi česar delijo usodo glavnice, od katere so obračunane. Ker gre v obravnavanem primeru za terjatve iz naslova neplačanih prispevkov za socialno varnost, na katere odpust obveznosti ne učinkuje, odpust tudi nima učinka na zamudne obresti od navedenih terjatev.

8Tožnica je zoper izpodbijani sklep vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri se sklicuje na določbo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, ki določa prednostne terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje in navaja, da omenjena določba ne omenja sankcij oziroma glob, ki so bile izrečene v davčnem postopku. Navaja, da ZDavP-2 ureja le postopek pobiranja davkov in da med davke štejejo tudi globe. Glede na navedeno meni, da globo, ki jo omenja 408. člen ZFPPIPP, opredeljuje Zakon o prekrških, po katerih je globa sankcija za prekršek in ne davek. Na globe, ki so z izpodbijanim sklepom predmet davčne izvršbe, zato odpust obveznosti učinkuje.

9Ker je bil stečaj uveden dne 13. 12. 2011, obračun ne bi smel zajemati neplačanih prispevkov za socialno varnost zasebnika v času od 1. 12. 2010, ampak le od 13. 12. 2010 do 31. 10. 2011. Meni, da je namen 21. člena ZFPPIPP v prvi vrsti zaščita delavcev, njihovih plač in prispevkov in ne prednostno plačilo prispevkov za stečajnega dolžnika. Ne zdi se ji pravilno, da država terja od nje plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje za nazaj, torej tudi za obdobje, ko zdravstvenih storitev na podlagi zdravstvenega zavarovanja zaradi neplačanih prispevkov ni mogla koristiti. Ravnanje davčnega organa po njenem mnenju nasprotuje varstvu zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS), pomeni pa tudi kršitev pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS).

10Opozarja tudi na nepravilen obračun zamudnih obresti v izpodbijanem sklepu. Iz obrazložitve sklepa je namreč razvidno, da se davčni organ sklicuje na obračun obresti po 0,0247 % dnevni obrestni meri, kar ni pravilno, saj ZFPPIPP določa višino zamudnih obresti, ki ni enaka 0,0247 % dnevni obrestni meri. Navaja tudi, da zamudne obresti po ZFPPIPP ne predstavljajo prednostnih terjatev, na katere odpust obveznosti ne bi učinkoval.

11Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu odpravi ter vrne zadevo organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri izpodbijani odločitvi iz razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

13Tožba ni utemeljena.

14V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je Okrožno sodišče v Mariboru v postopku tožničinega osebnega stečaja št. St ... dne 8. 11. 2018 izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je med drugim sklenilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika, ter da odpust učinkuje na vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja dne 13. 12. 2011, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.

15Med strankama pa je sporno, ali terjatve toženke do tožnice iznaslova neplačanih prispevkov za socialno varnost za zasebnike (to je za tožnico osebno) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi predstavljajo terjatve, ki so na podlagi določb ZFPPIPP izvzete iz odpusta obveznosti. Prav tako je sporno, ali je bila z izpodbijanim sklepom davčna izvršba zoper tožnico utemeljeno začeta zaradi neplačanih glob.

16Po mnenju toženke so terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike prednostne, kar pomeni, da nanje odpust obveznosti, do katerega je prišlo v postopku tožničinega osebnega stečaja, v skladu z 408. členom ZFPPIPPne učinkuje. S tem stališčem se strinja tudi sodišče.

17Upoštevajoč vsebino sklepa o odpustu obveznosti, so bile tožnici odpuščene vse obveznosti, ki so nastale do 13. 12. 2011, razen tistih, ki so izvzete iz odpusta obveznosti po drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Ta od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP-G) določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP je že od začetka uporabe zakona določal, da so v stečajnem postopku prednostne terjatve tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Z novelo ZFPPIPP-G, veljavno od dne 26. 4. 2016, je bila omenjena določba spremenjena tako, da se kot prednostne terjatve štejejo tudi nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, torej ne da bi bilo to obdobje časovno omejeno. Upoštevajoč prehodno določbo tretjega odstavka 32. člena novele ZFPPIPP-G, se navedena sprememba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP uporablja le za tiste postopke, ki se uvedejo po uveljavitvi novele, tj. po 26. 4. 2016. V obravnavani zadevi je zato potrebno upoštevati določbo drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP, ki je bila v veljavi do 25. 4. 2016 in je kot prednostne terjatve določala tiste nezavarovane terjatve iz naslova prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka. Citirana določba se nanaša na prispevke na splošno, saj zakon ne določa, da bi bile terjatve za plačilo prispevkov za zasebnike iz citirane določbe izvzete. Določba drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP je po presoji sodišča jasna in ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožnica, ki meni, da citirane zakonske določbe glede na njen namen ni mogoče uporabiti v primeru neplačanih prispevkov za socialno varnost zasebnikov. Da sklep o odpustu obveznosti v postopku stečaja ne učinkuje na neplačane prispevke, ne glede na to v čigavo korist bi morali biti plačani, potrjuje tudi ustaljena upravnosodna praksa.¹

18Izpodbijani sklep se po presoji sodišča pravilno nanaša na neporavnane obveznosti tožnice iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike od 1. 12. 2010 dalje. Obveznost iz naslova prispevkov za socialno varnost nastane namreč po odločbi tretjega odstavka 44. člena ZDavP-2 zadnji dan časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, kar pomeni, da je davčni organ z izpodbijanim sklepom od tožnice pravilno terjal tudi obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov za celotni mesec december leta 2010.

19Prav tako so neutemeljene navedbe glede učinkovanja sklepa o odpustu obveznosti na zakonske zamudne obresti, ki izhajajo iz neplačila prispevkov za socialno varnost. Tožnica v zvezi s tem navaja, da obresti ni mogoče šteti za prednostne terjatve, saj v 408. členu ZFPPIPP niso navedene. Četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 med drugim določa, da so obresti, ki jih odmerioziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno. To pomeni, da zamudne obresti kot pripadajoče dajatve delijo usodo glavnice, kar za obravnavani primer pomeni, da niso bile odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti in jih je davčni organ utemeljeno naložil v plačilo tožniku. Četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 je po presoji sodišča v razmerju do določb ZFPPIPP lex specialis, zato ni utemeljeno tožnikovo stališče, da zamudne obresti nisoprednostne terjatve, ker v 408. členu ZFPPIPP niso izrecno naštete. Takšno stališče potrjuje tudi upravnosodna praksa.² Zamudne obresti od neplačanih prispevkov so bile tudi pravilno odmerjene v višini 0,0247 odstotne dnevne obrestne mere, kot jo za nepravočasno plačane davke določa prvi odstavek 96. člena ZDavP-2. Določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, veljajo namreč po določbi 2. alineje drugega odstavka 3. člena ZDavP-2 tudi za prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, prispevke za zaposlovanje in prispevke za starševsko varstvo.

20Za odločitev o izterjavi neplačanih zneskov prispevkov za zdravstveno zavarovanje tudi ni relevanten očitek tožnice, da ji v obdobju, za katero ni plačala prispevkov, na podlagi sklenjenega zdravstvenega zavarovanja koriščenje zdravstvenih storitev ni bilo omogočeno. Za izterjavo namreč zadostuje ugotovitev, da obveznosti niso bile plačane pravočasno.

21Po izrecni določbi 3. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na terjatve iz naslova globe, izrečene v postopku o prekršku. Z izpodbijanim sklepom se zato pravilno izterjujejo tudi obveznosti iz naslova neplačanih glob, ki so bile izrečene tožnici v postopkih o prekršku.

22Ker je bil sklep o davčni izvršbi na tožničina denarna sredstva pri banki izdan v skladu z zakonom, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

23Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno (sporno je bilo le vprašanje pravilne uporabe prava), je sodišče o tožbi odločilo na seji (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

24Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

¹ Tako Upravno sodišče RS v sodbah opr. št. II U 120/2017 z dne 15. 5. 2019, I U 2505/2018 z dne 19. 11. 2019, II U 394/2017 z dne 11. 6. 2019, I U 1916/2019 z dne 30. 12. 2020 in I U 913/2019 z dne 30. 3. 2021.
² Tako Upravno sodišče RS v sodbah opr. št. I U 1584/2019 z dne 22. 9. 2020, I U 1633/2019 z dne 7. 10. 2020 ter I U 1585/2019 z dne 23. 2. 2021.