UPRS Sodba III U 237/2022-6

Pritožba se zavrne.

1Občinska volilna komisija Občine ... (v nadaljevanju OVK ali tožena stranka) je z odločbo, št. 041-1/2022 z dne 26. 10. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), ugotovila, da je bila lista kandidatov predlagatelja Gibanje za občino ... (v nadaljevanju GZOP) za volitve članov Občinskega sveta Občine ... vložena pravočasno, da pa ni sestavljena in določena v skladu z zakonom. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) je zato odločila, da se zavrne lista kandidatov: 1. A. A., ..., rojen ... 1971; 2. B. B., ..., rojena ... 1991; 3. C. C., ..., rojen ... 2003; 4. Č. Č., ..., rojena ... 1950; 5. D. D., ..., rojen ...1943, za člane občinskega sveta Občine ..., v volilni enoti št. 2, na rednih lokalnih volitvah, ki bodo 20. 11. 2022.

2Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da je OVK dne 21. 10. 2022 izdala odločbo št. 041-1/2022, s katero je v postopku preizkusa prej navedenih kandidatur predlagatelja GZOP te zavrnila, vendar pa je bila njena odločitev s sodbo Upravnega sodišča RS št. III U 231/2022-5 z dne 25. 10. 2022 odpravljena in zadeva vrnjena OVK v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je OVK ponovno preizkusila listo kandidatov ter ugotovila, da ni izpolnjen pogoj iz 68.a člena ZLV, ki določa, da mora imeti kandidat v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta, stalno prebivališče. OVK ugotavlja, da je kandidatka B. B. v svoji izjavi/soglasju navedla, da ulica ... spada v kraj ..., kar pa ne drži, saj ta ulica sodi v kraj ..., kar izhaja iz Izpisa hišnih številk Geodetske uprave RS, Območne geodetske izpostave Koper za Občino ... po posameznih voliščih, ki je javno objavljen na spletni strani Občine ... Ulica, ki jo je kandidatka navedla v soglasju, tako ne spada v volilno enoto št. 2, pač pa v volilno enoto št. 1. Kandidatka B. B. torej nima stalnega prebivališča v volilni enoti št. 2, kar izhaja tudi iz podatkov Evidence volilne pravice na dan preizkusa kandidatur in zato ne izpolnjuje pogojev iz 68.a člena ZLV. Ob zavrnitvi njene kandidature, ki je bila vložena pod zap. št. 2, lista kandidatov posledično ne izpolnjuje več pogoja iz 70.a člena ZLV, ki določa, da morajo politične stranke ali volivci določiti kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi ter prav tako ne izpolnjuje več pogoja, da morajo biti kandidati v prvi polovici kandidatne liste razporejeni izmenično po spolu.

3E. E., predstavnik sporne kandidature GZOP, je zoper odločitev tožene stranke vložil pritožbo, s katero sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo v točki 2.2. spremeni tako, da se kandidatka B. B. zamenja s kandidatko F. F., ..., rojena ... 1992, ki je dala soglasje h kandidaturi za Občinski svet Občine ... Navaja, da je v ponovljenem postopku OVK po navodilu sodišča obrazložila odločitev zavrnitve kandidature za člane Občinskega sveta Občine ... v volilni enoti št. 2. Po njenem stališču bi se moral organ GZOP podrobneje prepričati o volilni enoti kandidatke. Na odločitev OVK, ki je listo zavrnila, se je GZOP odzvala z ugovorom in predlogom dopolnitve s tem, da je predlagala nadomestno kandidatko F. F., vendar pa OVK temu ni ugodila. OVK se je oprla na stališče sodbe št. III U 231/2022-5 z dne 25. 10. 2022, da poprava kandidatne liste ni mogoča, ker da se določbe 96.a člena ZLV nanašajo le na situacijo, ko OVK v celoti ali deloma odpravi svojo odločbo. Odprava prvotne odločbe pa se lahko ob upoštevanju volilnih opravil izvede do 4. 11. 2022, ko je rok za objavo potrjenih list kandidatov in bi zato lahko OVK ob upoštevanju te možnosti svojo odločitev tudi spremenila, posebej ob upoštevanju določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem je poprava vlog zakonita in dopustna.

4Gre za načelno vprašanje dopustnosti zmote, ki je bila opravičljiva. Kandidatka je s svojo izjavo zavedla komisijo, ki je sestavljala kandidatno listo. Kolikor oseba pristopi h kandidaturi, to pomeni njeno zavestno in premišljeno odločitev, GZOP pa ni imela razloga, da bi posumila ali podvomila v neoporečnost podatkov. Sporno ostaja tudi vprašanje preverjanja podatkov, ki je zapovedano v organih oblasti, ne pa v civilnih združenjih. Iz naknadno pridobljene slike volilnih enot in primerjave je dejansko razvidno, da spada kandidatka v 1. volilno enoto. Njeno prebivališče je od meje volilne enote oddaljeno komaj 50 m in je bila zato v opravičljivi zmoti o lokaciji stalnega prebivališča. Izpodbijana odločba izhaja iz stališča, da bi se zastopnik kandidature lahko prepričal o potrebnih podatkih kandidatke iz javnih evidenc, vendar pa se s tem že posega v osebnostne pravice, integriteto, preverjanje, zasliševanje, kar je napad na osnovne človekove pravice. Taka pooblastila ima OVK, nimajo pa jih fizične in pravne osebe, konkretno pooblaščeni predstavnik kandidature. Napaka bi zato morala biti opredeljena kot opravičljiva napaka, kar bi morala OVK in Upravno sodišče upoštevati in sanirati. Pravico do poprave namreč dopuščajo kazenski, civilni in upravni postopki.

5Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na pritožbo ni odgovorila.

6Pritožba ni utemeljena.

7ZLV v drugem odstavku 74. člena določa, da se glede postopka potrjevanja kandidatur oziroma list kandidatov, določanja seznamov potrjenih kandidatur oziroma list kandidatov in njihove objave smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ). To pomeni, da je občinska volilna komisija tista, ki ima vsa pooblastila, ki jih ZVDZ daje pristojnim volilnim komisijam, medtem ko je postopek potrjevanja kandidatur enak kot pri volitvah v državni zbor. Če volilna komisija ugotovi, da lista kandidatov ni določena v skladu s tem zakonom, jo zavrne; če pa ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov, takoj zahteva od predlagatelja, da jih v treh dneh odpravi. Če predlagatelj tega ne stori pravočasno, volilna komisija listo zavrne (56. člen ZVDZ, ki se smiselno uporablja na podlagi 4. člena ZLV), in sicer v celoti ali samo glede posameznih kandidatov.

8Po določbi 68.a člena ZLV mora imeti kandidat v volilni enoti, v kateri kandidira za člana občinskega sveta, stalno prebivališče; če je kandidat državljan druge države članice EU, ki nima prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa začasno bivališče. 70.a člen ZLV določa, da morajo politična stranka ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, določiti kandidate oziroma kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, ter svoje kandidate oziroma kandidatke na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu; kolikor pa gre za kandidatne liste, na katerih so uvrščeni trije kandidati oziroma kandidatke, pa mora biti tudi na takšni kandidatni listi najmanj en predstavnik vsakega od spolov.

9Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v celoti zavrnila listo kandidatov predlagatelja GZOP za člane Občinskega sveta Občine ... v volilni enoti št. 2. Listo je zavrnila zato, ker je ugotovila, da kandidatka pod zap. št. 2 B. B. ne izpolnjuje pogoja iz 68.a člena ZLV, saj nima stalnega bivališča v tej volilni enoti, po zavrniti njene kandidature pa lista kandidatov ne izpolnjuje več pogoja iz 70.a člena ZLV.

10Sodišče ugotavlja, da iz Izpisa hišnih številk za Občino ..., ki ga je izdala Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Koper, izhaja, da sodi objekt na naslovu ..., kjer ima kandidatka B. B. svoje stalno prebivališče, v volilno enoto št. 1 in ne v volilno enoto št. 2, kjer je bila uvrščena na listo predlagatelja GZOP za člane Občinskega sveta Občine ... Skladno s tem podatkom je tožena stranka zato pravilno ugotovila (in v izpodbijani odločbi pojasnila), da kandidatka B. B. ne izpolnjuje pogojev iz 68.a člena ZLV, za kandidaturo v 2. volilni enoti. To ima obenem za posledico, da lista kandidatov v tej volilni enoti, kjer je predlagatelj GZOP kandidatko B. B. umestil pod zap. št. 2, ne izpolnjuje več pogoja iz 70.a člena ZLV, saj ne pripada več vsakemu od obeh spolov najmanj 40 % kandidatur oziroma mest na kandidatni listi, kandidati pa na prvi polovici kandidatne liste tudi niso več razporejeni izmenično po spolu.

11Opisanim ugotovitvam tožene stranke pritožnik ne oporeka, meni pa, da bi morala OVK slediti njegovemu predlogu (oziroma predlogu GZOP) in na kandidatno listo namesto kandidatke B. B. uvrstiti nadomestno kandidatko F. F., ki je dala soglasje h kandidaturi za članico Občinskega sveta Občine ... Navaja, da gre v predmetni zadevi za popravo napake, kar je po določbah ZUP dopustno, napaka pa da je bila opravičljiva, saj je bila kandidatka B. B. v zmoti glede meje volilnih enot št. 1 in št. 2, s svojo izjavo pa da je komisijo, ki je sestavljala kandidatno listo zavedla, medtem ko GZOP nima možnosti preverjanja podatkov.

12Sodišče navedenim razlogom pritožbe ne sledi. Po določbi 4. člena ZLV se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe ZVDZ. Kot je že bilo navedeno, se v skladu s 56. členom tega zakona lista kandidatov zavrne, če volilna komisija ugotovi, da ni določena v skladu s tem zakonom, daje pa možnost odprave formalnih pomanjkljivosti po predhodnem pozivu volilne komisije. Formalne pomanjkljivosti so le tiste, ki se nanašajo na izpolnjevanje postopkovnih zahtev za obravnavo liste kandidatov, medtem ko so tiste, ki terjajo vsebinsko ponovitev volilnih opravil vsebinske pomanjkljivosti. V obravnavanem primeru je GZOP na listo kandidatov v volilni enoti št. 2 uvrstila kandidatko B. B., ki v tej volilni enoti nima stalnega bivališča in ne izpolnjuje pogojev, da bi lahko kandidirala v tej volilni enoti. Tako napako bi bilo mogoče odpraviti le tako, da bi se ponovil celoten postopek kandidiranja kandidatov v volilni enoti št. 2. Iz zapisnika o delu organa politične stranke, ki je določil listo kandidatov za člana občinskega sveta je razvidno, da je Konvencija GZOP dne 16. 10. 2022 izpeljala kandidacijski postopek. V tem postopku je bil na podlagi predhodnega postopka in razprave določen predlog liste kandidatov, med drugim tudi v volilni enoti št. 2. V tej volilni enoti so bili predlagani naslednji kandidati: A. A., B. B., C. C., Č. Č. in D. D. S tajnim glasovanjem je bil tak predlog potrjen, na tej podlagi pa je bilo vseh pet kandidatov uvrščeno na kandidatno listo za volilno enoto št. 2. Vsaka sprememba na opisani način določene kandidatne listine bi bila torej mogoča le, kolikor bi bil ponovno izpeljan kandidacijski postopek, kar vodi do zaključka, da je nepravilnost v kandidatni listi vsebinske in ne formalne narave, ki bi jo bilo dopustno popravljati, OVK pa zato tudi ni bila dolžna GZOP pozivati k odpravi take nepravilnosti.

13Sodišče še izpostavlja, da je Ustavno sodišče RS (prim. sklep Up-716/18, Up-745/18 z dne 17. 5. 2018 in tam citirano prakso) pojasnilo, da ima volilna pravica posebno naravo, ker jo lahko uresničujejo samo vsi njeni nosilci hkrati v organiziranem procesu, ki je časovno natančno opredeljen in omejen, da je določanje kandidatov volilno opravilo in da gre za formalno pomanjkljivost kandidatnih list, ki jo je dopustno odpraviti, takrat, ko ni treba izvesti novih opravil v kandidacijskem postopku. Omogočanje odprave vsebinskih pomanjkljivosti na kandidatnih listah po izteku zadevnega roka bi pomenilo novo izvajanje postopka določanja kandidatov na kandidatni listi. Zaradi spoštovanja načela enakosti bi to moralo veljati za vse predlagatelje list, kar bi povzročilo podaljševanje postopkov, prestavljanje volilnega dne in bi s tem tudi nedopustno poseglo v načelo periodičnosti volitev. Kot se je izreklo Ustavno sodišče, ni v neskladju z Ustavo, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste. Za to pa ne more odgovarjati volilna komisija, ki tudi ne sme sama brez izrecne zakonske podlage posegati v kandidatno listo. Kot je nadalje izpostavilo Ustavno sodišče, je pri presoji zakonitosti kandidatne liste treba razlikovati položaj, ko predlagatelj predloži v potrditev listo kandidatov, ki že izhodiščno ne upošteva predpisanih pogojev (šlo je za vprašanje t.i. spolnih kvot), od položaja, ko je predlagatelj v potrditev predložil kandidatno listo, ki je te pogoje izpolnjevala, pa se je razmerje zastopanosti po spolu spremenilo zaradi kasneje ugotovljene neveljavnosti kandidature posameznega kandidata, ki je bila posledica izključno njegovega ravnanja in za katero predlagatelj liste niti ni mogel niti moral vedeti, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Ugotovitev neveljavnosti kandidature kandidatke B. B. namreč temelji na podatku o njenem stalnem prebivališču, torej okoliščini, o kateri se vodi uradna evidenca (kar pomeni, da ima skrben predlagatelj možnost od potencialnega kandidata zahtevati, da mu, preden ga uvrsti na listo kandidatov, tudi s potrdilom iz uradne evidence izkaže izpolnjevanje predmetnega pogoja), predlagatelj pa bi glede na podatek o bivališču kandidatke, s katerim je ob vložitvi kandidature razpolagal, lahko tudi na podlagi dostopnih podatkov Geodetske uprave, ki po hišnih številkah določajo posamezne volilne enote v Občini ..., preveril, ali je njeno prebivališče znotraj volilne enote, za katero je predlagal njeno kandidaturo. Da bi pri sporni kandidatki prišlo do spremembe prebivališča v času od njene uvrstitve na listo kandidatov do odločanja o preizkusu te liste, pa pritožnik ne zatrjuje.

14Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev OVK, ki je listo kandidatov predlagatelja GZOP za volitve članov Občinskega sveta Občine ... v volilni enoti št. 2 zavrnila, pravilna in da s takšno odločitvijo ni bilo nedopustno poseženo v volilno pravico, kot jo zagotavlja 43. člen Ustave RS. Sodišče je zato pritožbo zoper izpodbijano odločbo na podlagi 97. člena ZLV v zvezi s 63. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev o pritožbi je sodišče v skladu s četrtim odstavkom 59. člena ZUS-1 sprejelo na seji senata.