UPRS Sklep I U 86/2020-25

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Novo mesto ( v nadaljevanju prvostopenjski organ) v upravni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja stranki z interesom A. A. za gradnjo dveh montažnih skladiščnih hal v tam navedeni gospodarski coni na zemljiščih s parc. št. 878/4, 875/4, 873/5, 878/2, 875/2 in 873/3, vsa k. o. ..., zavrnila zahtevo tožnice za priznanje statusa stranskega udeleženca ter s tem pravico do sodelovanja v postopku. V odločitvi se je opirala na določbe 43. in 142. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 36. člen Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), in na ugotovitev, da prikaz odvodnjavanja meteornih voda v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja kaže, da stranka z interesom ne bo dodatno prispevala meteornih voda, ki bi se izlivale na zemljišča v lasti tožnice in da niti sama gradnja skladiščnih objektov niti meterorna kanalizacija ne bo grajena na zemljiščih, ki bi mejila na zemljišča v lasti tožnice.

2Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 6. 12. 2019 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo.

3Tožnica v tožbi v bistvenem zatrjuje, da izkazuje pravni interes za udeležbo v navedeni upravni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja, saj se vode z navedenih zemljišč s parc. št. 878/4, 875/4, 873/5, 878/2, 875/2 in 873/3, vsa k. o. ..., ki so sicer tudi funkcionalno povezana z zemljiščem stranke z interesom s parc. št. 857/6, k. o. ..., stekajo na to zemljišče, z njega pa na zemljišča v njeni lasti. Zemljišče stranke z interesom s parc. št. 857/6, k. o. ..., namreč meji s tožničinimi zemljišči s parc. št. 861/3 in 861/2, obe k. o. ... Meni, da če emisije ne bodo odpravljene, bo trajno ovirana pri uporabi svojih nepremičnin. Tožnica svoj pravni interes utemeljuje tudi z navedbami, da so objekti (skladišča), kljub temu da postopek še poteka, že zgrajeni, ob njih pa se neposredno pod daljnovodom nahajajo kovinske palete, zaradi česar je povečana verjetnost udara strel in s tem požarna ogroženost. Po njeni oceni so zato tudi njene nepremičnine v neposredni nevarnosti. Prepričana je, da navedeno zadostuje za priznanje statusa stranskega udeleženca na podlagi tretje alineje drugega odstavka 36. člena Gradbenega zakona GZ. Tožnica uveljavlja tudi kršitve določb postopka. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in ji prizna status stranskega udeleženca v navedeni upravni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4Toženka pisnega odgovora na tožbo ni podala, poslala je sodišču le upravne spise v zadevi.

5Stranka z interesom prav tako pisnega odgovora na tožbo ni podala.

6V nadaljevanju je sodišče razpisalo in opravilo glavno obravnavo. Naroka se je udeležila le tožnica, toženka in stranka z interesom pa ob izkazanih vabilih in brez opravičila ne.

7Na glavni obravnavi je sodišče vpogledalo v tožbi priložene listine (A1 do A7) in listine upravnega spisa, zavrnjen pa je bil dokazni predlog za pribavo in vpogled v spis izdaje gradbenega dovoljenja na parc. št. 857/6 k.o. ..., ker se ni nanašal na za zadevo relevantna dejstva, pač pa na drug objekt.

8V dokaznem postopku je bilo med drugim ugotovljeno, da iz upravnega spisa izhaja, da je bil postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo dveh montažnih skladiščnih hal v tam navedeni gospodarski coni na zemljiščih s parc. št. 878/4, 875/4, 873/5, 878/2, 875/2 in 873/3, vsa k. o. ..., za vstop v katerega si v predmetnem upravnem sporu prizadeva tožnica, zaključen z izdajo gradbenega dovoljenja št. 351-1399/2019 z dne 7. 1. 202o, ki je 9. 1. 2020 postalo pravnomočno. Ko je bila tožnica pozvana, naj pove, ali to drži oziroma ali je s to okoliščino seznanjena, ter se izjavi, ali glede na to še vztraja pri tožbi in kakšen je v tem primeru njen pravni interes za tožbo oziroma katere svoje pravne koristi s tožbo varuje, je ta odgovorila, da vztraja pri tožbi in da v tem primeru, če je gradbeno dovoljenje pravnomočno, predlaga obnovo postopka z vključitvijo tožnice v postopek. Pri tem se je sklicevala na svoje izkušnje v zadevi s primerljivo situacijo in v dokazne namene predložila odločbo Upravne enote Novo mesto št. 1456/2019 -6232 z dne 12. 11. 2021.

K I. točki izreka:

9Tožba ni dovoljena.

10Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih ZUS-1 določa v prvem odstavku 36. člena. Na to, da so procesne predpostavke izpolnjene, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena); če sodišče ugotovi, da katera od procesnih predpostavk ni izpolnjena, mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

11V obravnavani zadevi je za presojo obstoja negativne procesne predpostavke po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 relevantno vprašanje, ali izpodbijani dokončni sklep, s katerim je organ zavrnil zahtevo tožnice za priznanje statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja stranki z interesom, posega v tožničin pravni položaj, upoštevaje, da je navedeni upravni postopek končan in gradbeno dovoljenje pravnomočno.

12Kot izhaja iz spisne dokumentacije in ni sporno, je tožnica (pravočasno) priglasila udeležbo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja stranki z interesom A. A. na podlagi 38. člena GZ, po seznanitvi z začetkom postopka na podlagi 37. člena tega zakona. Po drugem odstavku 38. člena GZ mora oseba, ki priglasi udeležbo v postopku, ob priglasitvi pojasniti razloge za udeležbo, lahko pa navede tudi razloge, zaradi katerih nasprotuje nameravani gradnji, ali pa navede, da se strinja s predlagano gradnjo.

13Vstop v postopek ureja podrobneje ZUP v 142. členu. V tem členu med drugim določa, da v primeru, če zahteva vstop v postopek nekdo, ki še ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem sklep (prvi odstavek). Dalje določa, da mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze; oseba lahko zahteva vstop v postopek kot stranka kadarkoli med postopkom (drugi odstavek tega člena). Glede na določbo petega odstavka tega člena (in tudi sistematiko ZUP) je po mnenju sodišča treba razlagati, da se ureditev nanaša na naknadni vstop tudi stranskega udeleženca v postopek. Določbo, da lahko oseba vstop v postopek zahteva „kadarkoli“, (pa) je po mnenju sodišča treba razlagati v skladu z določbami ZUP, ki po izdaji prvostopenjske odločbe za morebitnega stranskega udeleženca predpisujejo drugačen način vstopa v postopek, in sicer prek zahteve za vročitev odločbe in možnosti za vložitev pritožbe (prvi in drugi odstavek 229. člena ZUP)¹. Z zahtevo po 142. členu ZUP je torej mogoče zahtevati položaj stranke oziroma stranskega udeleženca le do izdaje prvostopenjske odločbe.

14V 142. členu ZUP je določeno še, da je zoper sklep, s katerim se lastnost stranke ne prizna, dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa (prvi odstavek). S to določbo je zakonodajalec torej določil, naj se postopek do odločitve o pritožbi ne nadaljuje. Situacijo je tako treba smiselno obravnavati, kot da je prišlo do prekinitve postopka. Navedena ureditev v ZUP vsaj v okviru upravnega postopka preprečuje, da bi prišlo do položaja, ko bi bila odločba o zavrnitvi udeležbe v postopku odpravljena ali spremenjena šele po izdaji končne odločbe v tem postopku. Ker pa je zoper dokončno odločitev o zavrnitvi udeležbe v postopku dovoljen še upravni spor (drugi odstavek 17. člena ZUS-1), do takih položajev kljub temu lahko prihaja v upravnih sporih.

15(Tudi) v obravnavanem primeru je položaj tak, da je postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, v katerega si tožnica prizadeva vstopiti (s predmetno tožbo zoper odločitev, s katero ji je bila udeležba v postopku zavrnjena), pravnomočno končan. Tožnica je sicer udeležbo v postopku priglasila pravilno, v teku (prvostopenjskega) postopka (dne 18. 10. 2019), ki pa je bil pravnomočno končan (9. 1. 2020), še preden je tožnica vložila tožbo (dne 18. 1. 2020) zoper sklep, s katerim ji je bila udeležba v postopku zavrnjena. Glede na pravnomočno končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja tudi morebitna ugodilna sodba, s katero bi sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi tožnici udeležbe v postopku odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki ga je izdal, v ponovni postopek, na pravni položaj tožnice ne bi mogla vplivati oziroma ga ne bi mogla izboljšati. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je (namreč) mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). Zakon (pa) omogoča poseg v pravnomočno urejena razmerja na področju upravnega prava le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP (in pod pogoji tega zakona), in ne preko upravnega spora². Tako si tožnica ne more več z uspehom prizadevati za vstop v pravnomočno končan postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Glede na to očitno ne izkazuje pravnega interesa za tožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim ji je bila udeležba v postopku zavrnjena. Zato je po presoji sodišča podana negativna procesna predpostavka po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki narekuje zavrženje tožbe.

16Tožnica sicer pri tožbi vztraja in zatrjuje poseg v svoj pravni položaj, pri čemer se sklicuje na odločbo prvostopenjskega organa³, s katero je ta v primerljivi situaciji na podlagi sodbe⁴ (s katero je to sodišče že po pravnomočno končanem postopku izdaje gradbenega dovoljenja odločbo o zavrnitvi udeležbe v postopku odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek) izdal sklep o dovolitvi obnove postopka in vodil obnovitveni postopek. Sodišče se do zakonitosti postopanja organa ne opredeljuje, zaključuje pa, da v obravnavanem primeru vsebina izpodbijanega sklepa – zavrnitev udeležbe tožnici v postopku, ki je že pravnomočno končan – očitno ne daje podlage za trditve tožnice, da sklep posega v njen pravni položaj. Zato je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo moralo zavreči.

K II. točki izreka:

17Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Tako Kmecl, Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 106
² Po sedmem odstavku 143. člena ZUP se osebi, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, na njeno zahtevo vroči odločba, če zahteva vročitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za izdajo odločbe. Po 9. točki 260. člena ZUP pa se postopek, končan z dokončno odločbo, obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, ni bila dana možnost udeležbe v postopku, pri tem pa velja še poseben pogoj (229. člena ZUP), da ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana, da bi ne prihajalo do zlorabe procesnih pravic.
³ Odločba UE Novo mesto št. 351-1456/2019-6232-49 z dne 12. 11. 2021
⁴ I U 85/2020 z dne 23. 3. 2021