UPRS Sodba I U 1259/2022

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 403/2022 z dne 8. 8. 2022 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 347,70 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti.

Uvodno o upravnem postopku

1Tožena stranka je zavrnila prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč, ki bi jo nudil odvetnik. Dodelitev slednje po njeni oceni naj ne bi bila smotrna; šlo bi za neracionalno rabo proračunskega denarja. Tožnica bi morala najprej vložiti predlog za izterjavo preživnine. To bi ji pomagal storiti dežurni pripravnik. V primeru, da bi jo potrebovala v nadaljevanju, pa bi lahko ponovno zaprosila zanjo. Njeno prošnjo je tožena stranka tako odklonila, ker ni izpolnila vsebinskega kriterija po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP¹).

Ključne navedbe strank v upravnem sporu

2Tej odločitvi je tožnica nasprotovala. Poudarila je, da za brezplačno pravno pomoč ni zaprosila le za izterjavo preživnine, ampak tudi za postopek zavarovanja s predhodno odredbo. Brezplačna pravna pomoč se nudi za vse oblike sodnega varstva, tudi za postopek zavarovanja. V tem pogledu so izostali razlogi za zavrnitev njene prošnje. S svojo odločitvijo je tožena stranka kršila tudi pravice mladoletnih hčera tožnice po Uredbi Sveta (ES) številka 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, Konvenciji o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin z dne 23. 11. 2007 ter Ustavi Republike Slovenije.

3Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

O sojenju po sodnici posameznici

4Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1²). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

5Za rešitev tega upravnega spora je bistveno, ali so bile izpolnjene predpostavke za zavrnitev tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč. To pa, po presoji senata, ni zapleteno pravno in dejansko vprašanje. V tej zadevi se ne odpirajo (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, niti ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Senat je zato sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 13. 10. 2022).

O sojenju brez glavne obravnave

6Na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa je bilo očitno, da je treba odločbo odpraviti. Ker v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče razsodilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Pri tem pripominja, je šlo zgolj za vprašanja pravne narave; o teh pa sta stranki lahko izrazili svoja stališča v pisnih vlogah. Enako velja za dejansko stanje, tudi to ni terjalo ustne obravnave.³

K I. točki izreka

7Tožba je utemeljena.

8Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP) za pravno svetovanje, pravno zastopanje, druge zakonsko določene pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva v sodnih postopkih ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Izvajajo jo lahko samo osebe, določene z zakonom (5. člen ZBPP). Pravno pomoč tako nudijo odvetniki, odvetniške družbe in notarji (prvi odstavek 29. člena ZBPP), le pravno svetovanje pa tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje (drugi odstavek 29. člena ZBPP).

9Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč pa opravlja vse strokovne in administrativno-tehnične naloge, brezplačno svetuje in nudi informacije zainteresiranim osebam o možnostih in pogojih za pridobitev brezplačne pravne pomoči ter o drugih vprašanjih, povezanih z dodelitvijo in izvajanjem brezplačne pravne pomoči, pomaga prosilcu pri sestavi prošnje za brezplačno pomoč, pri ravnanju z napotnico ter daje drugim izvajalcem navodila pri izvajanju brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek 31. člena ZBPP).

10Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi zakonski pogoji (redna brezplačna pravna pomoč; tretji odstavek 11. člena ZBPP). Med zadnje sodijo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Gre za tako imenovane objektivne pogoje.⁴ Pri tem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

11Tožnica je v svoji prošnji z dne 4. 7. 2022 zapisala, da potrebuje brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev predloga za izvršbo, predloga za izdajo predhodne odredbe za zavarovanje plačila preživnine ter zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Priložila je izpolnjen Obrazec BPP številka 1, v katerem je pod rubriko III. Podatki o zadevi ponovila za kaj vse želi pravno pomoč (prvi odstavek 32. člena ZBPP).

12Razloge za zavrnitev tožničine prošnje je mogoče strniti v zaključek tožene stranke, da ji lahko pri sestavi in vložitvi predloga za izvršbo pomaga dežurni pripravnik. Po njenem mnenju zato predlog tožnice ni izpolnil vsebinskih kriterijev prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

13V prvi vrsti je tožena stranka spregledala, da tožnica potrebuje brezplačno pravno pomoč ne le za vložitev predloga za izvršbo, temveč tudi za zavarovanje s predhodno odredbo in za zastopanje v obeh postopkih. Predhodna odredba se glasi na na denarno terjatev, ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju⁵).

14Sodišče se tako strinja s tožnico, da tožena stranka ni vzela v obzir njene celotne prošnje. Ukvarjala se je le s predlogom za izvršbo, prošnje za brezplačno pravno pomoč za vložitev predhodne odredbe in zastopanje v izvršilnem ter postopku zavarovanja pa ni obravnavala. Že to je razlog, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita.

15Na tem mestu sodišče še poudarja, da brezplačno pravno pomoč lahko nudi le določen krog zakonsko izbranih oseb (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ZBPP). Mednje ne sodi pripravnik sodišča. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zapisalo, da „sistematična in namenska razlaga določb ZBPP razkrivata, da gre pri brezplačni pravni pomoči za pravno urejeno financiranje odvetnika iz javnih sredstev na zahtevo tistih, ki si ga zaradi svojega socialnega položaja ne morejo plačati sami.“⁶

16Po tem, ko je ugotovljeno, da prosilec izpolnjuje predpostavke za brezplačno pravo pomoč, se mu slednja dodeli, nudi pa mu jo oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje in jo je prosilec izbral (prvi odstavek 30. člena ZBPP). Šele če tega ne stori, jo določi pristojni organ po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije (prvi in drugi dostavek 30. člena ZBPP).⁷

17Po povedanem ni dvoma, da med vsebinske predpostavke po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kot razlog za odklonitev brezplačne pravne pomoči, ne sodi možnost, da je ta na voljo oziroma jo lahko nudi pripravnik sodišča. Z drugimi besedami, to ni okoliščina ali dejstvo o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo, ki bi prišlo v poštev po prvem odstavku 24. člena ZBPP.

18Tožena stranka ni sledila zgoraj omenjenim pravilom ZBPP (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Ker niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe (65. člen ZUS-1), jo je sodišče odpravilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Slednja mora obravnavati prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči v celoti in jo vsebinsko pretehtati po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

19Tožnici je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik⁸). Le-ta znaša 285,00 EUR, ob upoštevanju 22% davka na dodano vrednost pa v skupni višini 347,70 EUR. (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).

¹ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 145/2021 z dne 25. 8. 2021, 14. točka in tam naštete odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice.
⁴ Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013, 12. točka in I Up 175/2006 z dne 16. 2. 2006, šesti odstavek.
⁵ Objavljen v Uradnih listih, številke: 51/1998 z dne 17. 7. 1998, 75/2002 z dne 22. 8. 2002, 16/2004 z dne 20. 2. 2004, 69/2006 z dne 3. 7. 2006, 115/2006 z dne 10. 11. 2006, 93/2007 z dne 12. 10. 2007, 121/2007 z dne 27. 12. 2007, 28/2009 z dne 10. 4. 2009, 51/2010 z dne 28. 6. 2010, 26/2011 z dne 8. 4. 2011, 14/2012 z dne 24. 2. 2012 in 53/2014 z dne 15. 7. 2014 50/2015 z dne 10. 7. 2015, 54/2015 z dne 20. 7. 2015, 11/2018 z dne 23. 2. 2018, 13/2021 z dne 29. 1. 2021, 36/2021 z dne 12. 3. 2021 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-339/98 z dne 14. 10. 1998, U-I-339/98 z dne 21. 1. 1999, U-I-93/03-26 z dne 18. 11. 2004, U-I-110/03-16 z dne 14. 4. 2005, Up-357/03-23 in U-I-351/04 z dne 20. 10. 2005, Up-724/04-18 in U-I-322/05 z dne 9. 3. 2006, U-I-79/12-15 z dne 7. 2. 2013, U-I-286/12-17 , U-I-266/12-7 z dne 4. 6. 2014, U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014, U-I-47/15-8 z dne 24. 9. 2015, U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019 , U-I-189/21-12 z dne 26. 5. 2022 ter U-I-179/21-14 z dne 26. 5. 2022.
⁶ Sodba I Ips 41844/2020 z dne 20. 5. 2021, 14. točka.
⁷ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 62/2017 z dne 21. 6. 2017, 9. in 10. točka.
⁸ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.