UPRS Sodba IV U 106/2021-25

I. Tožbi zaradi molka organa se ugodi tako, da se toženi stranki naloži, da mora v roku 30 dni od vročitve te sodbe izdati upravni akt o vlogi tožeče stranke z dne 29. 11. 2019.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Tožnik vlaga tožbo zaradi molka organa na podlagi 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi opozarja, da je Upravno sodišče s sodbo IV U 19/2020 z dne 6. 4. 2021 razsodilo, da se tožbi tožnika ugodi in se sklep tožene stranke št. 2173/2019 z dne 21. 1. 2020 odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek. Tožena stranka je sodbo prejela dne 15. 4. 2021, kar pomeni, da je 30 dnevni rok za odločitev potekel dne 15. 5. 2021. Tožnik je toženo stranko po elektronski pošti z dne 1. 6. 2021 pozval na izpolnitev sodbe sodišča, 7 dnevni rok je potekel 8. 6. 2021. Tožnik vlaga to tožbo pravočasno skladno z zakonom pred potekom 30 dnevnega roka, glede na to, da tožena stranka ni sprejela nobene odločitve. Dne 29. 6. 2021 je tožnik prosil toženo stranko za informacijo glede postopka v zvezi z sodbami upravnega sodišča. Tožena stranka je dne 2. 7. 2021 prejela odgovor, da je v teku upravni postopek za tožnika. Ker tožena stranka ni ravnala skladno z zgoraj navedeno sodbo se šteje, da je predlog tožnika zopet zavrnjen in je tožnik zaradi zaščite svojih pravic prisiljen ponovno vložiti tožbo. V njej zahteva, da je tožena stranka dolžna vpisati tožnika v imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije.

2V nadaljnjih vlogah pojasnjuje, da je disciplinska komisija tožene stranke z odločbo ugotovila, da odvetnica B. B. ni odgovorna kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica in sicer podpiranja osebe, to je tožnika, ki se za plačilo ukvarja z nudenjem pravne pomoči. Navedeno je relevantno, ker je tožena stranka z odločbo z dne 21. 3. 2019 zavrnila predlog tožnika za vpis v imenik, ker ni imel poslovne sposobnosti zaradi postopka osebnega stečaja ter ker je ugotovila, da je zakotni pisač in zaradi tega ni vreden zaupanja biti odvetnik. Odločba pa je temeljila med drugim na tezi o omogočanju zakotnega pisaštva odvetnice B. B. zakotnemu pisaču A. A. Dodaja, da tožena stranka zoper tožnika in zoper odvetnico B. B. očitno vodi obsežno preiskavo o prejemkih odvetnice B. B., ki je opravila vse storitve navedene v obsežni dokumentaciji, delno kot edina družbenica Odvetniške družbe B., o.p. d.o.o. in delno kot samostojna odvetnica. Družba C., d.o.o. ni opravila od spremembe imena in dejavnosti dalje nobene pravne storitve, kaj šele storitev BPP, ki jih opravlja odvetnica B. B. Tožena stranka hoče prikazati, tako se vsaj zdi iz listin, da je Družba C., d.o.o. (ki je sicer nedelujoča družba) opravljala pravne storitve, oz. zanjo A. A., kar seveda ne drži, vse zgolj in samo zaradi namena tožene stranke, da ne bi izpolnila navodila Upravnega sodišča iz izdanih sodb oziroma, da bi onemogočila tožniku vpis v imenik odvetnikov, kar tožena stranka počne že od leta 2016. Opozarja, da vodi tožena stranka postopek zavlačevanja ter predlaga, da sodišče postopek čim prej zaključi in ugodi tožbenemu zahtevku tožnika.

3Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala razloge, zakaj o zadevi še ni odločila. Pojasnjuje, da je po prejemu sodbe IV U 19/2020 z dne 6. 4. 2021 bilo treba v ponovnem postopku pridobiti nove dokaze o izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev za vpis v imenik odvetnikov. Izdaja nove odločitve tožene stranke na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je tožnik predložil vlogi za vpis v imenik odvetnikov dne 29. 11. 2019, lahko ne bi izkazovala resničnega dejanskega stanja v času ponovnega odločanja o zadevi in bi zato lahko pripeljala do odločitve, ki ne bi temeljila na resničnih dejstvih. Opozarja, da je večina pogojev, ki jih določa 25. člen Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), vezanih na osebo predlagatelja in ne gre za dejstva, ki se v času ne bi spreminjala (poslovna sposobnosti, vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica). Opozarja, da se Upravni odbor zbornice kot pristojni organ za odločanje, v času prejema sodbe ravno menjaval, kar je povzročilo zamudo pri odločanju. K zamudi pa je prispeval tudi tožnik, ker je spremenil naslov stalnega prebivališča, o čemer pa prej tožene stranke ni seznanil. Pozvan je bil, da svojo vlogo dopolni z osveženim življenjepisom in potrdilom iz kazenske evidence, ki ni starejše od 3 mesecev. Na prvi konstitutivni seji novega upravnega odbora tožene stranke dne 17. 6. 2021 sta bila za vodenje upravnega postopka do izdaje odločbe takoj imenovana odvetnika, člana novega upravnega odbora. Pridobila bosta podatke o spoštovanju pravil odvetništva, prav tako bo Območni zbor odvetnikov v Celju podal mnenje o tem, ali je tožnik vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Tožena stranka je zapisala še, da bo, po pridobitvi mnenja pristojnega območnega zbora odvetnikov, tožnik seznanjen z vsemi dejstvi in dokazi ter vabljen na ustno obravnavo. Po izvedbi ustne obravnave bo zadeva obravnavana na seji Upravnega odbora tožene stranke ter sprejeta odločitev o predlogu tožnika.

4Tožena stranka je v pripravljalni vlogi zavrnila očitke tožnika o zavlačevanju zadeve ter poudarila, da mora ugotoviti dejansko stanje v postopku ponovnega odločanja. Tožnik mora v delih, kot je to potrebno, podati nova dejstva in predložiti nove dokaze, prav tako pa je treba postopek dopolniti z zaslišanjem tožnika in mu dati možnost, da se izjavi o okoliščinah, pomembnih za odločitev v zadevi.

K I. točki izreka

5Tožba je utemeljena.

6Po določbi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 je upravni spor dopusten v primeru, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Procesne predpostavke za vložitev takšne tožbe (zaradi molka) so določene v 28. členu ZUS-1. Drugi odstavek tega člena določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Po prejšnjem odstavku sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe (tretji odstavek 28. člena ZUS-1).

7ZOdv določa, da se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic. 25. člen ZOdv določa pogoje, kdo je lahko odvetnik.¹ Tretji odstavek 31. člena ZOdv pa pravi, da o vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča organ, določen s statutom Odvetniške zbornice Slovenije, v upravnem postopku. Zoper odločbo organa iz prejšnjega odstavka ni pritožbe (četrti odstavek 31. člena ZOdv). Navedeno pomeni, da je toženi stranki podeljeno javno pooblastilo za odločanje o vpisu in nanjo prenesena oblastna funkcija (v zvezi z vpisom oziroma ponovnim vpisom v imenik odvetnikov) za izdajo upravnega akta, ki je lahko predmet upravnega spora. Tožbo zaradi molka organa je namreč dopustno vložiti le, če se molk nanaša na upravni akt, ki je lahko predmet presoje v upravnem sporu v smislu prvega in drugega odstavka 2. člena ZUS-1.²

8V konkretni zadevi je Upravno sodišče s sodbo IV U 19/2022-19 z dne 6. 4. 2021 odpravilo sklep tožene stranke št. 2173/2019 z dne 21. 1. 2020, s katero je tožena stranka zavrgla tožnikovo vlogo za vpis v imenik odvetnikov, in toženi stranki zadevo vrnilo v ponovni postopek, kar pomeni, da se je zadeva vrnila v stanje, v katerem je bila, preden je bila ta odpravljena odločba izdana (tretji odstavek 64. člena ZUS-1) in bi tožena stranka morala odločiti o tožnikovi vlogi z dne 29. 11. 2019. Navedeno med strankama ni sporno. V primerih, če sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi, mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo³ oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

9Med strankama ni sporno, da je tožena stranka prejela navedeno sodbo Upravnega sodišča dne 15. 4. 2021 in da je 30 - dnevni rok potekel dne 15. 5. 2021. Nadalje tožena stranka ni prerekala navedb tožnika, da je tožnik toženo stranko po elektronski pošti z dne 1. 6. 2021 pozval na izpolnitev sodbe sodišča in da je sedemdnevni rok potekel 8. 6. 2021, neprerekana dejstva pa se v skladu z drugim odstavkom 214. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v skladu z 22. členom ZUS-1 uporablja v upravnem sporu, štejejo za priznana in jih ni potrebno dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Ker torej tožena stranka v 30-dnevnem roku od prejema sodbe Upravno sodišče IV U 19/2022-19 z dne 6. 4. 2021 nesporno ni izdala novega upravnega akta o tožnikovi vlogi in takšnega upravnega akta tudi ni izdala v nadaljnjih sedmih dneh od tožnikove zahteve za izdajo odločbe (zahteva je bila dana 1. 6. 2021), pa je tožnik izpolnil tudi pogoje za vložitev tožbe zaradi molka organa na podlagi tretjega v zvezi z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1.

10Tožnik je po presoji sodišča s tem izpolnil procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka organa in tožbo tudi vložil pravočasno s priporočeno pošto dne 5. 7. 2021.

11Ker tožena stranka o tožnikovi vlogi ni odločila v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka organa, ki jo je tožnik na sodišče poslal priporočeno po pošti 5. 7. 2021, upravičena, zato ji je ugodilo in v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 pristojnemu organu naložilo, da v roku 30 dni odloči o tožnikovi vlogi z dne 29. 11. 2019.

12Sodišče pa ob navedbah tožene stranke, da gre za odločanje o odvetniškem poklicu, ki je del pravosodja in zato mora posebej paziti, da ta poklic opravljajo zgolj in samo osebe, ki izpolnjujejo prav vse zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, pripominja, da je v zvezi z omejitvami in pogoji za opravljanje določenega poklica ali dejavnosti Ustavno sodišče Republike Slovenije⁴ sprejelo stališče, da morajo biti ti določeni na način, ki omogoča njihovo sodno preverjanje, kajti odločitev o tem, ali oseba izpolnjuje z zakonom določene pogoje za opravljanje službe, pomeni odločitev o njeni pravici, določeni v tretjem odstavku 49. člena Ustave (odločba U- I-344/94). Oseba, kateri je bil zavrnjen vpis v imenik odvetnikov, lahko zahteva sodno varstvo v upravnem sporu (23. in 157. člen Ustave). Na tak način je varovana pravica iz tretjega odstavka 49. člena, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Odločanje v upravnem postopku ter sodno varstvo v upravnem sporu zagotavljata, da se osebe, ki želijo postati odvetniki, v konkretnih postopkih vpisa v imenik odvetnikov, obravnavajo enako (25. člen Ustave).

13Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS 1).

14Tožnik je v svoji tožbi v okviru tožbenega predloga navedel, da naj sodišče samo reši zadevo, vendar mu sodišče ni sledilo. Sodišče pojasnjuje, da z vidika ustavne podlage (tretji odstavek 120. člena in 157. člen Ustave) velja, naj sodišče le izjemoma odloča o stvari sami, še zlasti če sama presoja zakonitosti ne bi zadovoljila namena, zaradi katerega se ti akti preizkušajo v upravnem sporu. To izhaja tudi iz določb prvega odstavka 7. člena ZUS-1 in 65. člena tega zakona.⁵ Vendar za tak primer, ko bi sodno odločanje moralo nadomestiti upravno odločanje, ker bi drugačno ravnanje pomenilo nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva ali ker bi to zahtevala narava pravice ali varstvo ustavne pravice, v obravnavani zadevi ne gre, še zlasti zato, ker je za izdajo negativne odločbe potrebno tožniku pred upravnim organom omogočiti, da se izjavi s pravnorelevantnimi dejstvi za izdajo odločbe. Prav tako ni podana nobena od okoliščin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1. Bistvo upravnega spora je nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave in ne prevzemanje njene funkcije. Odločanje v sporu polne jurisdikcije je predvideno kot izjema, kot zadnja možnost učinkovitega sodnega varstva pravic posameznika. Upoštevaje vlogo odvetniške zbornice, ki ji je zaupano imenovanje odvetnikov v posebnem (na podlagi zakona in njenega statuta predpisanem) postopku, njene odločitve ni mogoče nadomeščati z upravnim aktom, zato sodišče predlogu tožnika ni sledilo.

K II. točki izreka:

15Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

16Tožnik je v postopku vložil več pripravljalnih vlogo, vendar sodišče presoja, da te niso bile potrebna v smislu 4. člena Pravilnika⁶, saj je izpolnjevanje pogojev za tožbo zaradi molka organa, katero je v predmetni zadevi vložil tožnik, v celoti utemeljil že v tožbi, zato sodišče tožniku za te vloge ne priznava dodatnih stroškov.

¹ Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je državljan Republike Slovenije, druge države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, 2. da je poslovno sposoben, 3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja: - strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, - strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, - strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa,4. da je opravil pravniški državni izpit, 5. da ima štiri leta praktičnih izkušenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravniškem državnem izpitu pri odvetniku ali odvetniški družbi, na sodišču, državnem tožilstvu, državnem odvetništvu, na Odvetniški zbornici Slovenije ali pri notarju, v rednem delovnem razmerju, sklenjenem s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali za sorazmerno daljše časovno obdobje, če je redno delovno razmerje sklenjeno s pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, 6. da aktivno obvlada slovenski jezik, 7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, 8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica. 9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetništvo, odvetniške tarife in Kodeksa odvetniške poklicne etike pri Odvetniški zbornici Slovenije.
² Tako sodba VS RS I Up 322/2015 z dne 23. 12. 20215.
³ V 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo, kot to določa četrti odstavek 64. člena ZUS-1.
⁴ Glej odločba Ustavnega sodišča U-I-371/98-34 z dne 24. 5. 2001, 12. točka obrazložitve.
⁵ Tako sodba Upravnega sodišča RS I U 881/2015 z dne 30. 5. 2017.
⁶ 4. člen Pravilnika: Če je moral tožnik v postopku stvar dodatno pojasnjevati z obrazloženimi vlogami, se mu priznajo še stroški v višini 10% od zneskov določenih v prejšnjem členu.