VSL Sklep I Cpg 384/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je v osmih dneh dolžna povrniti 223,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

I. razveljavilo klavzulo pravnomočnosti na sklepu o zavarovanju z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 2096/2021 z dne 10. 1. 2022,

II. ugovoru tožene stranke z dne 7. 3. 2022 ugodilo in sklep o zavarovanju z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 2096/2021 z dne 10. 1. 2022 razveljavilo, predlog tožeče stranke za zavarovanje z začasno odredbo z dne 23. 12. 2021 pa zavrnilo,

III. sklenilo, da bo o nadaljnjih stroških postopka zavarovanja sodišče odločalo ob končni odločitvi o glavni stvari.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in prav tako priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tej zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o zavarovanju z začasno odredbo v zavarovanje tožnikove nedenarne terjatve na ugotovitev ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine toženke. Ker nobena od strank v ugovornem roku ni vložila ugovora, je na sklepu z dnem 21. 1. 2022 potrdilo tudi klavzulo pravnomočnosti. Toženka je zoper navedeni sklep ugovor vložila 17. 3. 2022. Po neprerekanih trditvah se je namreč 14. 3. 2022 s sklepom seznanila A. A., druga družbenica toženke (prvi družbenik je tožnik). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je A. A. za vodenje poslov v toženki upravičena na podlagi izpodbijanega sklepa skupščine toženke o podelitvi pooblastila za vodenje poslov v toženki. Ker je ugotovilo, da sklep o zavarovanju ni bil vročen neposredno A. A. in ga je v imenu toženke očitno sprejel tožnik, je sodišče prve stopnje opravljeno vročitev toženki štelo za nepravilno in posledično razveljavilo klavzulo pravnomočnosti na sklepu o zavarovanju z začasno odredbo, dne 17. 3. 2022 vloženi ugovor toženke pa štelo za pravočasen.

6Skladno s prvim in drugim odstavkom 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora v primeru tako imenovane regulacijske začasne odredbe izkazati tudi nevarnost, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

7Sodišče prve stopnje je sklep o zavarovanju z začasno odredbo razveljavilo, ker je ugotovilo, da je toženka izpodbila verjetnost obstoja nedenarne terjatve tožnika. Še pred tem je ugotovilo, da gre v zadevi dejansko za spor med družbenikoma, v katerem tožnik izpodbija sklepe skupščine, s katerimi je bil odpoklican z mesta direktorja in s katerimi je skupščina na prokuristko A. A. prenesla pooblastilo za vodenje poslov najmanj do imenovanja novega poslovodja v toženki. Po stališču sodišča prve stopnje poslovodja v takšnem sporu ne more varovati svojih in obenem zastopati koristi družbe, torej ravnati hkrati kot zastopnik družbe in kot zastopnik samega sebe, zato je po uradni dolžnosti razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti sklepa o zavarovanju z začasno odredbo in 17. 3. 2022 vloženi ugovor toženke sprejelo kot pravočasen.

8Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bila skupščina, izvedena na naknadni dan sklica, 25. 11. 2021, prekinjena, ker ni bilo možno doseči večine za predlagane sklepe, A. A. pa je utemeljeno nasprotovala temu, da se prekinjena skupščina nadaljuje 6. 12. 2021, ne pa čez tri dni, 29. 11. 2021: šesti odstavek 14. člena družbene pogodbe namreč določa, da se skupščina v primeru, če sta navzoča oba družbenika in ni mogoče doseči večine za predlagan sklep, prekine za tri dni (in če v nadaljevanju skupščine ni mogoče doseči večine, je sprejeta odločitev, za katero glasuje tožnik). Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da je bila tožniku udeležba na nadaljevanju skupščine omogočena, a se je sam odločil, da se je ne bo udeležil. Poudarilo je tudi, da lahko sklep skupščine izpodbija samo družbenik, ki je bil navzoč na skupščini, tisti, ki pa ni bil, pa le, če mu je bilo to protipravno preprečeno ali če nanjo ni bil pravilno vabljen.

9Pritožbena trditev o nezakoniti ugotovitvi sodišča, da gre v danem primeru vsebinsko za spor med tožnikom in A. A., je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve jasno navedlo, da zadeva predstavlja spor med njima v dejanskem smislu, ne pa pravno. Pritožbeno zatrjevanje, da A. A. materialnopravno ne more biti stranka tega postopka na pasivni strani, je neutemeljeno zato, ker je v tej zadevi toženka pravna oseba. Nerelevantne pa so pritožbene trditve, da A. A. v ničemer ne izvršuje svojih pooblastil in upravičenj kot prokurist in v taki svoji vlogi z družbo ne komunicira. Zato za odločitev o pritožbi tudi ni pomembno, da toženka teh trditev v postopku ni prerekala. Pritožnik namreč na podlagi teh dejstev ne uveljavlja nobenih pravnih posledic, saj je vložil izpodbojno tožbo zaradi ničnosti oziroma izpodbojnosti skupščinskih sklepov toženke.

10Neutemeljene so pritožbene trditve o zmotni ugotovitvi sodišča, da je bil sklep vročen B. B. kot osebi na strani toženke. Pritožnik namreč ne trdi, da bi v ugovornem postopku zoper sklep o začasni odredbi zatrjeval in dokazoval, da je bil sklep vročen komu drugemu. Ker tudi ne trdi, da so se s sklepom o začasni odredbi lahko seznanile vse za to pristojne osebe, se višje sodišče do te pritožbene novote ne bo opredeljevalo (prim. prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ob tem le ponavlja, kar je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, da v primeru vročanja sklepa o začasni odredbi toženki ne gre za A. A., temveč za pravno osebo, katere koristi so zaščitene tudi na ta način, da je takrat, ko nekdo trdi, da je sklep skupščine družbe o odpoklicu poslovodje ničen, v takem postopku zakoniti zastopnik te družbe prav tisti, ki ga je skupščina imenovala za poslovodjo namesto prejšnjega poslovodje.¹ Namen posebnega pravila o zastopanju družbe v sporih proti (nekdanjim) poslovodjem iz 283. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 je prav v tem, da se prepreči navzkrižje interesov poslovodje z interesi družbe, oziroma to, da bi ena in ista oseba zastopala obe stranki.² Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da je bil izpodbijani sklep toženki vročen pravilno in da že od tega dne tudi teče rok za vložitev ugovora zoper začasno odredbo.

11Pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da toženka nima nadzornega sveta in zastopanje toženke po njem zoper poslovodjo ni možno, posledično pa da je neustrezna tudi sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče, zaradi česar naj bi bila materialnopravno napačna ugotovitev, da gre za pravni položaj po 283. členu ZGD-1. Oblikovanje nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo je namreč stvar družbene pogodbe (514. člen ZGD-1), in če ni oblikovan, njegovo vlogo opravljajo družbeniki (prim. 505. člen ZGD-1). ZGD-1 v določbah o družbi z omejeno odgovornostjo napotuje na uporabo 283. člena ZGD-1 (514. člen ZGD-1). Sodišče prve stopnje se je zato v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa materialnopravno pravilno sklicevalo na ta člen. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da družbeniki na nobeni od skupščin niso odločali o zastopanju družbe zoper poslovodje: prvič zato, ker ni sporno, da je bil na skupščini 29. 11. 2021 sprejet sklep, s katerim so bila pooblastila za vodenje poslov v toženki podeljena drugi družbenici, A. A., drugič pa zato, ker postopek zavarovanja z začasno odredbo v tej zadevi s postopki proti poslovodji ni v ničemer povezan. Izpodbijani sklep je bil namreč izdan v postopku izpodbijanja veljavnosti sklepov skupščine. Pritožbeni očitek, da uporaba določila 283. člena ZGD-1 ni možna, je neutemeljen.

12Odločitev sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu A. A. podelilo legitimacijo zastopati toženko v tej zadevi, naj bi bila po mnenju pritožbe napačna tudi zato, ker naj bi iz vsebine skupščinskega sklepa (točka 22 z dne 29. 11. 2011) izhajalo, da prokura ni bila preklicana in A. A. ostaja v takem pravnem položaju napram toženki. Vendar višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da ker je bil tožnik z v tem postopku izpodbijanim skupščinskim sklepom odpoklican s položaja poslovodje, lahko družbo sedaj zastopa le druga družbenica, A. A., in to po stališču višjega sodišča celo ne glede na njen položaj prokuristke. Celo pritožnik sam trdi, da je bila A. A. po spornem sklepu skupščine pooblaščena za vodenje poslov družbe. Tudi sicer družbo zastopajo osebe, ki so bodisi določene z zakonom bodisi z aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (prim. prvi odstavek 32. člena ZGD-1). Družbeniki torej že po zakonu zastopajo družbo, razen če se jim upravičenje za zastopanje odvzame (prim. prvi odstavek 98. in 99. člen ZGD-1).³ A. A. je zato, tudi na podlagi izpodbijanega sklepa skupščine o podelitvi pooblastila za vodenje poslov v toženki, ne pa zgolj zaradi tega, saj je edina preostala družbenica, upravičena zastopati toženko.

13Posledično so nerelevantne pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijanega sklepa kot pooblaščenko toženke nezakonito navedlo Odvetniško pisarno C., saj da A. A. kot prokuristka naj ne bi mogla pooblastiti nikogar za zastopanje toženke ter da naj obstoječi pooblaščenki D. D. izpodbijani sklep ne bi bil vročen in tako toženka ni imela možnosti izjaviti se o sklepu po svoji pooblaščenki. Po stališču pritožbe A. A. svojih pooblastil naj ne bi mogla prenesti na drugo osebo niti pooblastiti druge osebe za zastopanje družbe in tudi ne imenovati odvetniške pisarne. Poleg razlogov iz prejšnje točke te obrazložitve višje sodišče le še dodaja, da te pritožbene trditve pritožnik uveljavlja v prid nasprotne stranke in z njimi ne meri na izboljšanje svojega položaja. Na nepravilnosti pri zastopanju (kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa se lahko sklicuje le stranka, ki se je taka procesna kršitev tiče in ki v postopku ni uspela, ne pa tudi njen nasprotnik.⁴ Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi nepravilno zastopane stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde (v konkretnem primeru zavarovanja) lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.⁵ Ne drži pa niti, da bi izpodbijani sklep o navedeni pooblaščenki toženke molčal, saj prav iz (s to pritožbo neizpodbitih) nosilnih razlogov sklepa izhaja, da je A. A. na podlagi izpodbijanega sklepa skupščine toženke o podelitvi pooblastila za vodenje poslov toženke pooblaščena zastopati toženko in s tem tudi pooblastiti njenega odvetnika.

14Pritožnik nadalje trdi, da klavzula o pravnomočnosti ne obstoji in je sodišče ni izdalo, kar sicer drži. Klavzula o pravnomočnosti oziroma pravnomočnost, ki je ugotovljena v končnih odredbah (potrdilo o pravnomočnosti), namreč nima učinka na nastop pravnomočnosti, pač pa jo le potrjuje. Vendar nastop pravnomočnosti lahko prepreči le pravočasna pritožba (prim. drugi odstavek 333. člena ZPP), ki pa, kot ugotovljeno zgoraj, ni bila vložena zaradi nepravilne vročitve. Za postopek razveljavitve neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti pa se uporablja drugi odstavek 42. člena ZIZ, ki se sicer nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti (pravnomočnost je namreč nujni pogoj izvršljivosti sodnih odločb, kadar ni posebej določena nesuspenzivnost rednega pravnega sredstva). Glede na to mora sodišče pri odločanju o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti presoditi, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena in ali je postala pravnomočna. V kolikor ti pogoji niso izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti. Izpodbijani sklep zato temelji na v sodni praksi uveljavljenem stališču, da je s trditvami o nevročitvi oziroma o nepravilni vročitvi sodbe oziroma sklepa mogoče utemeljevati predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ob analogni uporabi drugega odstavka 42. člena ZIZ)⁶. Pritožbene trditve, da izpodbijani sklep nima zakonske podlage, saj da je pravnomočnost po ZPP nastop določnega stanja sodne odločbe in bi sodišče o tem moralo odločati s sprejemom ugotovitve v izpodbijanem sklepu, pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa zato ne omajajo.

15Pritožnik vztraja, da je bil dogovor družbenikov na skupščini dne 25. 11. 2021 ta, da bo nadaljevanje skupščine 6. 12. 2021, kar naj bi potrjevalo elektronsko sporočilo predsednika E. E. z dne 15. 11. 2021 ob 10.20 pm. Vendar višje sodišče ugotavlja, da elektronsko sporočilo, na katerega se pritožnik sklicuje, takega dogovora družbenikov na skupščini ne potrjuje. Nasprotno, pooblaščenec A. A. je prosil za potrditev termina za nadaljevanje skupščine v ponedeljek 29. 11. (e-sporočilo ob 18.20 uri). Iz teh dveh sporočil je zato razvidno, da soglasja družbenikov o nadaljevanju skupščine 6. 12. 2021 ni bilo. Pri tem so nerelevantne pritožbene trditve, da iz zapisnika skupščine ne izhaja, da bi A. A. nasprotovala napovedi nadaljevanja skupščine 6. 12. 2021. Medtem ko tožena stranka v ugovoru tega niti ni izrecno zatrjevala, je tožnik v odgovoru na ugovor sam navedel, da je A. A. vztrajala, da se skupščina skladno s šestim odstavkom 14. člena Družbene pogodbe izvede 29. 11. 2021. Temu nasprotujoče trditve, uveljavljane sedaj v pritožbi, so zato neprepričljive.

16Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da družbenik ne more samovoljno, mimo določil družbene pogodbe, odločati o spremembi pogodbeno določenega roka prekinitve skupščine, če o tem ne doseže sporazuma s sodružbenico. Tudi višje sodišče se strinja, da družbena pogodba ustvarja in ureja pravna razmerja med družbeniki ter med družbo in je za družbenike zavezujoča. Zato je že sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da dejstvo, da se tožnik ni strinjal s skupščino 29. 11. 2021, oziroma to, da družbenica od predsednika skupščine ni prejela soglasja za skupščino (ki se je skladno z družbeno pogodbo nadaljevala čez tri dni), ni relevantno. Pritožnik pri tem neutemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno smiselno ugotovilo, da je rok treh dni po 14. členu Družbene pogodbe prekluzivni rok. Tega sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni nikjer navedlo. Razlaga o njegovi pravni naravi niti ni bila potrebna, saj vsebina šestega odstavka 14. člena pogodbe med pogodbenikoma ni sporna.

17Pritožnik se v prid stališču o zmotnosti ugotovitev sodišča prve stopnje glede veljavnosti skupščine sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 187/2022 z dne 22. 4. 2022, po katerem naj bi bila skupščina z dne 29. 11. 2021 s strani A. A. izvedena nezakonito in so na njej sprejeti sklepi nični in neveljavni. Vendar registrski postopek, v katerem je predlagan izbris zakonitega zastopnika iz sodnega registra, ne predstavlja matičnega postopka, v okviru katerega bi bilo razrešeno vprašanje zakonitosti podlage njegovega odpoklica z učinki pravnomočnosti. V registrskem postopku je bilo odločeno le o tem, da niso izpolnjeni pogoji za vpis izbrisa zakonitega zastopnika iz sodnega registra in v tem okviru o predhodnem vprašanju – to pa ima učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (prim. drugi odstavek 13. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o predhodnem vprašanju v postopku, v katerem to vprašanje ni bilo rešeno na matičnem področju kot glavno vprašanje, tudi ne postane pravnomočna.⁷ Iz istega razloga se višje sodišče ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih trditev, ki jih pritožnik izpeljuje iz odločitve višjega sodišča v registrskem postopku.

18Pritožnik nadalje ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da mu je bila udeležba na nadaljevanju skupščine 29. 11. 2021 omogočena, a se je sam odločil, da se je ne bo udeležil. Sodišče prve stopnje je zato pravilno navedlo tudi, da verjetnost tožnikove terjatve zmanjšuje določilo 397. člena ZGD-1, po katerem delničar, v tem primeru družbenik, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi (delničar, ki ni bil navzoč, pa le, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi prisostvoval skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na skupščino, ali če je skupščina odločila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu).⁸

19V zvezi z drugim pogojem za začasno odredbo (da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, prim. drugi odstavek 272. člena ZIZ), je tožnik v predlogu trdil, da namerava toženka na podlagi ničnih oziroma izpodbojnih sklepov doseči vpis spremembe zastopnika toženke v sodnem registru, s čimer ničnosti skupščinskih sklepov ne bi bilo več mogoče uveljavljati. Glede na odločitev višjega sodišča v zadevi IV Cpg 187/2022 z dne 22. 4. 2022, v kateri je bil predlog za izbris tožnika kot zakonitega zastopnika iz sodnega registra pravnomočno zavrnjen, je odpadel razlog, zaradi katerega je tožnik predlog za izdajo začasne odredbe sploh vložil; ta je bil v preprečitvi ravnanj, zaradi katerih bi (kasnejše) sodno varstvo te terjatve ostalo brez pomena (prim. prvi odstavek 391. člena ZGD-1).

20V tej zadevi tako višje sodišče ugotavlja, da poleg tega, da ni izpolnjen pogoj po prvem odstavku 272. člena ZIZ (verjeten obstoj terjatve), ni izpolnjen niti noben od pogojev po drugem odstavku 272. člena ZIZ, in sicer, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

21Upoštevajoč vse navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP in 38. členom ZIZ. Tožnik svoje stroške pritožbenega postopka krije sam, toženki pa je v 15 dneh dolžan povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je višje sodišče odmerilo na 300 točk oziroma 180,00 EUR za odgovor na pritožbo (tarifna številka 27 v zvezi s tarifno številko 18 Odvetniške tarife – OT), 3,60 EUR za materialne izdatke (po tretjem odstavku 11. člena OT) in 22% DDV (drugi odstavek 12. člena OT), kar skupaj znaša 223,99 EUR.

¹ Prim. VSL sklep Cpg 576/96 z dne 8. 5. 1996, I Cpg 36/2019 z dne 19. 3. 2019, I Cpg 10/2020 z dne 9. 7. 2020 in IV Cpg 376/2021 z dne 7. 7. 2021.
² Tako I Cpg 10/2020 z dne 9. 7. 2020.
³ Tako Ivanjko, Kocbek, Prelič, Korporacijsko pravo, GV Založba, PF Univ. v MB, 2003, na str. 329.
⁴ VSRS sodba II Ips 70/2013 z dne 19. 3. 2015.
⁵ Prav tam.
⁶ Tako VS RS v sklepu II Ips 243/2010 z dne 6. 2. 2014.
⁷ Sodba VS RS II Ips 2/2009 z dne 7. 7. 2011.
⁸ 397. člen ZGD-1 se smiselno uporablja na podlagi 522. člena ZGD-1. Dejstvo, da je za izvedbo skupščine družbe z omejeno odgovornostjo potrebna manjša formalnost, ne vodi samo po sebi do zaključka, da za napoved izpodbijanja ni potrebna fizična navzočnost na skupščini. Lahko bi vodilo kvečjemu, na primer, do zaključka, da izpodbijanja ni treba napovedati na notarski zapisnik ... (VSRS Sodba III Ips 103/2015 z dne 7. 3. 2017).