VSL Sklep IV Cpg 197/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 9. 2021 v zvezi s sklepom z dne 25. 2. 2022.

1Registrsko sodišče je s sklepom Srg 2021/39391 z dne 28. 9. 2021 vpisalo sklep skupščine subjekta vpisa z dne 1. 9. 2021 z naslednjo vsebino:

„2.1 Osnovni kapital družbe A. d. d. se poveča z novim stvarnim vložkom iz 218.175.051,39 EUR za 5.969.942,7970376885812262567553169 EUR, torej izraženo v znesku, ki je zaokrožen na dve decimalni mesti za 5.969.942,80 EUR, tako, da celotni osnovni kapital družbe po povečanju znaša 224.144.994,18703768858122625675532 EUR, torej izraženo v znesku, ki je zaokrožen na dve decimalni mesti, znaša 224.144.994,19 EUR.

2.2 Zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala bo izdanih 166.667 novih nematerializiranih navadnih imenskih kosovnih delnic z ISIN kodo SI000 in s pripadajočim zneskom 35,819585143055845375666789198323 EUR/delnico, ki tvorijo isti razred z že izdanimi rednimi navadnimi imenskimi kosovnimi delnicami družbe in dajejo delničarjem (i) pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, (ii) pravico do udeležbe pri dobičku družbe (dividendo) in (iii) pravico do sorazmernega dela preostalega dela premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.

2.3 Emisijski znesek 1 nove navadne imenske kosovne delnice je enak 36,00 EUR (šestintrideset evrov).

2.4 Nove delnice bodo izdane v nematerializirani obliki z vpisom v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD - Centralna klirinško depotna družba, d. o. o. Delničar, ki vpiše in vplača nove delnice, se vpiše kot imetnik delnic v centralni register.

2.5 Prednostna pravica obstoječih delničarjev družbe do novih delnic se izključi.

2.6 V roku za vpis in vplačilo novih delnic, ki bo na sedežu družbe od 3. dne od zasedanja skupščine do 25. dne od zasedanja skupščine, lahko nove delnice vpiše in vplača B. d. d., C. 1, 10000 Zagreb, Republika Hrvaška in sicer tako, da kot predmet stvarnega vložka prenese na družbo A. d. d. del svoje terjatve do družbe A. d. d., in sicer v znesku 6.000.012,00 EUR, kar predstavlja del terjatve na vračilo glavnice iz naslova posojilne pogodbe »...« z dne 26. junija 2014, sklenjene med družbo A. d. d. kot posojilojemalcem in družbama D.-X. B.V. in D. d. d. kot posojilodajalcema, pri čemer je D. d. d. kot prvotni posojilodajalec na podlagi navedene pogodbe izplačal družbi A. d. d. posojilo v višini glavnice 20.000.000,00 EUR, terjatve posojilodajalca D. d. d. iz naslova navedene posojilne pogodbe pa so bile kasneje prenesene na družbo B. d. d. B. d. d. na podlagi vplačila stvarnega vložka (prenosa terjatve) pridobi eno novo nematerializirano navadno imensko kosovno delnico s pripadajočim zneskom 35,819585143055845375666789198323 EUR/delnico za vsakih 36 EUR prenesene terjatve. Za stvarni vložek se tako zagotovi 166.667 novih nematerializiranih navadnih imenskih kosovnih delnic s pripadajočim zneskom 35,819585143055845375666789198323 EUR/delnico.

2.7 Povečanje kapitala s stvarnimi vložki mora pregledati revizor.

2.8 Hkrati s podano izjavo o vpisu novih delnic je dolžan vpisnik vplačati prodajno vrednost delnic v višini emisijskega zneska delnice iz točke 2.3 tega sklepa, pomnoženega s številom vpisanih novih delnic, in sicer tako da veljavno prenese terjatev v znesku 6.000.012,00 EUR, ki je navedena pod točko 2.6 tega sklepa, na družbo A. d. d.

2.9 Vpis delnic je veljaven, če so delnice tudi vplačane.

2.10 Končni znesek povečanja osnovnega kapitala je enak številu novo vpisanih in vplačanih delnic, pomnoženim s pripadajočim zneskom ene delnice v višini 35,819585143055845375666789198323 EUR/delnico.

2.11 Nadzorni svet družbe je pooblaščen za sprejem sprememb in dopolnitev statuta družbe zaradi uskladitve njegovega besedila z izvedenim povečanjem osnovnega kapitala družbe.

2.12 Povečanje osnovnega kapitala začne veljati z dnem vpisa v sodni register.“

Vpisalo je povečanje osnovnega kapitala od 218.175.051,39 EUR na 224.144.994,19 EUR in število delnic od 6.090.943,00 EUR na 6.257.610,00 EUR in spremembo statuta subjekta vpisa. Z „dopolnilnim sklepom“ z dne 25. 2. 2022 pa je sklep z dne 28. 9. 2021 dopolnilo z obrazložitvijo.

2Zoper sklep z dne 28. 9. 2021 sta se pravočasno pritožila E. in Odvetniška družba F., o. p., d. o. o., ki sta kot delničarja s pritožbo priglasila udeležbo v tem postopku. Uveljavljala sta pritožbene razloge napačno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Predlagala sta razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3Pritožnika sta pravni interes za pritožbo utemeljevala s tem, da jima je bila s skupščinskim sklepom kot delničarjema nezakonito odvzeta prednostna pravica do vpisa novih delnic, ker je bila s skupščinskim sklepom izrecno izključena, v zvezi s tem pa sta vložila tožbo na ničnost in izpodbojnost skupščinskega sklepa. V pretežnem delu pa sta izpodbijanemu sklepu očitala nepreizkusljivost, ker ni obrazložen.

4Prvostopenjsko sodišče je zato z „dopolnilnim sklepom“ dne 25. 2. 2022 sklep z dne 28. 9. 2021 dopolnilo z obrazložitvijo.

5Že na tem mestu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da po vsebini ne gre za dopolnilni sklep v smislu prvega odstavka 325. člena v zvezi s 332. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg, ki se izda, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih ali ni odločilo o delu zahtevka, o katerih bi moralo odločiti. Navedeni sklep ima podlago v prvem odstavku 343.a člena v zvezi s 366. členom ZPP, ki sodniku omogoča, da izda nov sklep, ki nadomesti prejšnjega, ki se s pritožbo izpodbija, če oceni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka (udeleženec) uveljavlja (v pravočasni, popolni in dovoljeni) pritožbi. Zoper ta nov sklep ima stranka pravico do pritožbe.

6Zoper „dopolnilni sklep“, ki tvori v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo s sklepom z dne 28. 9. 2021 nadomestni sklep, sta se pravočasno pritožila delničarja E. in Odvetniška družba F., o. p., d. o. o. Uveljavljala sta pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala sta razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje. Prvostopenjskemu sodišču sta očitala neutemeljenost in pavšalnost razlogov za odločitev o izpolnjenosti pogojev za izključitev prednostne pravice delničarjev do vpisa novih delnic. Vprašanje izpolnitve pogojev za izključitev prednostne pravice do vpisa novih delnic namreč po njunem stališču odločilno vpliva na odločitev o tem, ali so bili delničarji neenako obravnavani. Sodišče pa se ni opredelilo niti do navedb udeležencev glede namena, ki ga je subjekt vpisa v resnici imel, ko je izvedel dokapitalizacijo s konverzijo terjatev, to pa je iztisnitev manjšinskih delničarjev. Tega namena dokapitalizacije s konverzijo terjatve prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, niti ni kritično presojalo poročila uprave o razlogu za izključitev prednostne pravice do vpisa novih delnic, ki je bilo pavšalno obrazloženo, z vidika ekonomskih razlogov smotrnosti konverzije pa povsem nepodkrepljeno s finančnimi podatki.

7V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrženje pritožbe oziroma zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

8Pritožba ni utemeljena.

9ZGD-1 med ukrepi za povečanje osnovnega kapitala z vložki omogoča povečanje s stvarnimi vložki in/ali z denarnimi vložki. Če skupščina delničarjev izglasuje sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, mora sklep določiti predmet vložka, osebo, od katere družba pridobi predmet, in število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom, pa tudi nominalni znesek delnic, ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek. Sklep o tem se sme sprejeti le, če so bili sprejem stvarnega vložka in podatki iz prejšnjega stavka objavljeni v skladu z 296. in tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1 (prvi odstavek 334. člena ZGD-1).

10Iz v 1. točki navedene vsebine sprejetega sklepa o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki izhaja, da sklep izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 334. člena ZGD-1. Ker je bila s sprejetim sklepom izključena prednostna pravica delničarjev do novih delnic, pa se po četrtem odstavku 337. člena ZGD-1 tak sklep lahko sprejme le, če je bila izključitev objavljena v skladu z 296. in tretjim odstavkom 298. člena tega zakona. Poslovodstvo mora skupščini predložiti pisno poročilo o utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice, v poročilu pa je treba utemeljiti predlagani emisijski znesek.

11Pritožnika v pritožbi ne uveljavljata neskladne objave z 296. členom in tretjim odstavkom 298. člena ZGD-1. Pač pa poročilu uprave o razlogih za izključitev prednostne pravice do novih delnic očitata pavšalnost in predvsem z vidika ekonomskih razlogov smotrnosti konverzije nepodkrepljenost s finančnimi podatki. Prvostopenjskemu sodišču pa prav tako očitata pavšalnost in neutemeljenost obrazložitve izpodbijanega sklepa glede ugotovitve, da so bili pogoji za izključitev izpolnjeni že na prvi pogled.

12Kot je bilo že zgoraj obrazloženo, je v primeru povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki v sklepu o takem povečanju treba določiti predmet vložka, osebo, od katere družba pridobi predmet, in število delnic, ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek, pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic. Glede na izbrani in na skupščini izglasovani sklep o načinu povečanja osnovnega kapitala je torej jasno, da terjatev, ki je predmet stvarnega vložka in je bila v sklepu opredeljena, lahko izroči družbi le njen lastnik. Zato sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki po naravi stvari predstavlja tudi izključitev prednostne pravice do novih delnic dotedanjih delničarjev po 337. členu ZGD-1. Za takšno izključitev pa po stališču pravne teorije (M. Kocbek - Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. knjiga, stran 600) tudi ni potrebno opraviti formalnih zahtev po četrtem odstavku 337. člena ZGD-1, torej ni obveze poslovodstva, da skupščini predloži pisno poročilo o utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice do novih delnic. Tako se pokaže, da prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo smiselno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg, ker naj bi bili razlogi v izpodbijanem sklepu o zadostni obrazloženosti poročila poslovodstva o izključitvi prednostne pravice do novih delnic prepavšalni in zato nepreizkusljivi.

13Ker razlogi za izključitev prednostne pravice do novih delnic glede na izbrani način dokapitalizacije s stvarnim vložkom niso relevantni, ni utemeljen niti pritožbeni očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z utemeljenostjo izključitvenih razlogov v izpodbijanem sklepu.

14Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da gre pri izključitvi prednostne pravice do novih delnic za neenako obravnavanje delničarjev. Ne gre prezreti zakonsko določene možnosti vsakega delničarja, ki mu jo nudi 300. člen ZGD-1, da lahko k vsaki točki dnevnega reda v pisni obliki daje predloge sklepov. Predlog delničarja se objavi in sporoči na način iz 269. člena le, če je delničar v sedmih dneh po objavi sklica skupščine poslal družbi razumno utemeljen predlog in pri tem sporočil, da bo na skupščini ugovarjal predlogu organa vodenja in nadzora in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov predlog (prvi odstavek). Predlogi delničarjev, ki družbi niso poslani v roku iz prvega odstavka tega člena in so dani najpozneje na sami skupščini, se obravnavajo na skupščini (šesti odstavek 300. člena ZGD-1).

15Pritožnika sta torej po zakonu imela možnost predlagati dopolnitev sklepa o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki z možnostjo povečanja osnovnega kapitala tudi še (poleg povečanja s stvarnimi vložki) z denarnimi vložki in si s tem zagotoviti sorazmeren delež (kot pred povečanjem osnovnega kapitala s stvarnimi vložki) v osnovnem kapitalu tudi po povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki. Da sta kaj takega poskušala storiti, pritožnika niti ne zatrjujeta. Tudi zato ni utemeljen pritožbeni razlog neopredelitve sodišča o navedbah pritožnika glede namena dokapitalizacija subjekta vpisa s konverzijo terjatev, ki naj bi bil v pridobitvi 90%-nega praga deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa in s tem dosegu zakonske možnosti za iztisnitev manjšinskih delničarjev. Sodišču prve stopnje se do zatrjevanega namena dokapitalizacije ni bilo potrebno opredeliti.

16Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob reševanju pritožbe ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena ZSReg).