300. člen ZGD-1

V primeru povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki je v sklepu o takem povečanju treba določiti predmet vložka, osebo, od katere družba pridobi predmet, in število delnic, ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek, pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic. Glede na izbrani in na skupščini izglasovani sklep o načinu povečanja osnovnega kapitala je torej jasno, da terjatev, ki je predmet stvarnega vložka in je bila v sklepu opredeljena, lahko izroči družbi le njen lastnik. Zato sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki po naravi stvari predstavlja tudi izključitev prednostne pravice do novih delnic dotedanjih delničarjev po 337. členu ZGD-1. Za takšno izključitev pa po stališču pravne teorije tudi ni potrebno opraviti formalnih zahtev po četrtem odstavku 337. člena ZGD-1, torej ni obveze poslovodstva, da skupščini predloži pisno poročilo o utemeljenem razlogu za popolno ali delno izključitev prednostne pravice do novih delnic.

Predlog delničarja se objavi in sporoči na način iz 296. člena ZGD-1 le, če je delničar v sedmih dneh po objavi sklica skupščine poslal družbi razumno utemeljen predlog in pri tem sporočil, da bo na skupščini ugovarjal predlogu organa vodenja ali nadzora in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za njegov predlog (pri odstavek 300. člena ZGD-1). Na skupščini sprejet nasprotni predlog je delničar dal po izteku tega roka. V tem primeru je pravici delničarjev do obveščenosti zadoščeno tako, da se predlog sklepa skupščine obravnava na skupščini sami. Vsebina tožnikovega nasprotnega predloga po 2. in 3. točki dnevnega reda skupščine je pravno pomembna trditev, ki bi jo moral tožnik zatrjevati. Napačna navedba o zahtevani večini v sklicu skupščine ne more imeti za posledico neveljavnosti sklepa, če je bil sklep skupščine sprejet na podlagi zakonsko zahtevane večine.

Iz notarskega zapisnika o poteku skupščine in sprejetih sklepih je razvidno, da je predsednik skupščine pobude in nasprotne predloge tožnika v celoti prebral navzočim. Zato so bili navzoči delničarji seznanjeni s stališči in predlogi tožnika, čeprav njegovo pisanje ni bilo objavljeno pred skupščino, za kar glede na to, da je tožena stranka pisanje prejela en dan pred skupščino ali na sam dan skupščine (točen datum niti ni pomemben, ker je oboje prepozno za objavo), niti ni bilo časa. Ugotovitve sodišča prve stopnje so tako povsem pravilne. Tožeča stranka v pritožbi tudi sama priznava, da nasprotnih predlogov ni podala v zakonskem roku. Za kršitev pravice do obveščenosti je pomembno, da bi bila vprašanja zastavljena na skupščini (pred glasovanjem, če so odgovori pomembni za odločitev). Glede na dejstvo, da je tožeča stranka sama v dopisu navedla, da naj jo tožena stranka pisno seznani v najkrajšem času po skupščini, pa iz tega tudi izhaja, da odgovori na vprašanja niti niso pomembni za glasovanje na sami skupščini. Vsekakor pa je nelogično, da če tožeča stranka na skupščini ne bi prejela odgovorov na na skupščini postavljena vprašanja, ne bi zahtevala tudi, da se to vpiše v

Iz zapisnika skupščine ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na dejstvo, da je tožeča stranka sploh podala svoj nasprotni predlog. Zgolj navodilo delničarja dano pooblaščencu še ne pomeni, da je bilo na skupščini to navodilo izpolnjeno tako, da je pooblaščenec nasprotni predlog sklepa tudi dejansko izjavil in ga s tem na skupščini podal. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu, zato ureja le odnos med pooblastiteljem in pooblaščencem. Če iz dokaznih listin ne izhaja, da je tožeča stranka na skupščini sploh podala svoj nasprotni predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda, je v razmerju do tožene stranke povsem irelevantno kakšno je bilo navodilo tožeče stranke dano njenemu pooblaščencu. Ker je potrebno število glasov za sprejetje sklepa oz. potrebna večina določena s samim zakonom, je ni mogoče spreminjati, predvsem ne v smislu nižje, navadne večine. Zato morebitna nepravilna navedba v sklicu skupščine ne more pomeniti, da bi skupščina morala sklep sprejeti z večino, ki bi izhajala iz sklica skupščine, a bi bila v nasprotju s samim zakonom. Morebitna napaka v sklicu skupščine glede navedbe večine, potrebne

Morebitna poslovno obligacijska vezanost predlaganega kandidata za člana nadzornega sveta z družbo, ki je konkurenčna tožeči stranki in morebitno večje lastništvo navedenega kandidata v tej konkurenčni družbi, so po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, ki so pomembne za uresničitev delničarjeve pravice do obveščenosti.

Zakon predvideva, da v primeru sklica s priporočenim pismom objava po četrtem (in petem) odstavku 296. člena ZGD-1 ni potrebna. To pa zgolj pod pogojem, če statut ne določa drugače. Od objave sklica do dneva zasedanja skupščine je imela tožnica možnost, da na sedežu družbe preveri informacije o predlaganih članih nadzornega sveta (o imenovanju katerih se je nato odločalo na 21. skupščini tožene stranke), če tega ni storila in ni izkoristila pravice, ki ji jo daje zakon, pa v tem postopku ne more uspešno uveljaviti svoje trditve, da je sklep skupščine izpodbojen, ker se je z obrazložitvami kandidatur za člane nadzornega sveta prvič seznanila šele na skupščini.

Posebna revizija ni potrdila domneve predlagatelja posebne revizije, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov, ki so bili predmet posebne revizije po omenjenem sklepu sodišča, do nepoštenosti ali kršitev zakona ali statuta. Sprejetje konkretnega sklepa pomeni, da je bil po naravi stvari (glede na jasno izraženo voljo večine delničarjev) na sporni skupščini (posredno) zavrnjen predlog manjšinskega delničarja (tožeče stranke) za imenovanje drugega posebnega revizorja, oziroma predlog za vložitev odškodninske tožbe po prvem odstavku 327. člena ZGD-1. Prav to pa omogoča manjšinskemu delničarju, da sproži sodni postopek za imenovanje drugega posebnega revizorja (peti in prvi odstavek 318. člena ZGD-1), oziroma omogoča manjšinskemu delničarju, da vloži tožbo zoper odgovorne člane uprave za povrnitev škode po prvem odstavku 328. člena ZGD-1. To pa po drugi strani tudi pomeni, da sprejem konkretnega sklepa za tožečo stranko nima nobenih negativnih posledic.

Presoja (ne)izpodbojnosti skupščinskih sklepov terja odgovor na vprašanje, ali je bil pri sprejetju spornih sklepov kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Tudi v primeru, če bi se štelo, da je bilo tožniku glasovanje z vsemi prijavljenimi glasovi neutemeljeno oz. nezakonito onemogočeno, tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi mogel uspeti, ker ni niti zatrjeval, da je (in kako je) takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepov (kar je pogoj izpodbojnost po že citirani določbi 395. člena ZGD-1).

Predlagatelju delnic ni treba shraniti pri klirinško depotni družbi v primeru, da so izdane v nematerializirani obliki, prav tako pa iz nobene druge določbe zakona ne izhaja obveznost, da bi predlagatelji morali v primeru nematerializiranih delnic ustanoviti pravico do prepovedi razpolaganja z delnicami v skladu z 32. členom ZNVP in jo vpisati v centralni register pri KDD. Sodišče lahko posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa tudi ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev.

Postopanje uprave v zvezi s potrdili KDD o imetništvu delnic in morebitna odslovitev delničarjev iz skupščine, lahko predstavlja le razlog za izpodbijanje sklepov skupščine po 2. točki 1. odst. 395. člena ZGD-1. Izpodbijani sklep pa kljub morebitni protipravnosti ni neveljaven sam po sebi, ampak je le pendenten, dokler se ga ne izpodbije oziroma dokler ne poteče rok za njegovo izpodbijanje.

Če je skupščina že sklicana in je (ali bo) obravnavala isto materijo, potem manjšinski delničar ne more zahtevati še enkrat sklica skupščine (oziroma izposlovati od sodišča pooblastilo za sklic), marveč ima v okviru pravnega varstva svojih pravic in interesov na voljo le tožbo na izpodbojnost sprejetih skupščinskih sklepov.

Nasprotni predlog delničarja, vložen na skupščini delničarjev, ne predstavlja kršitve pravice drugih delničarjev do obveščenosti, pa naj gre za spremembe in dopolnitve statuta delniške družbe, ali volilni predlog za člane nadzornega sveta.

1. S statutom se dodatna vprašanja uredijo le, če zakon teh vprašanj ne ureja celovito (načelo statutarne strogosti). Kar zadeva sprejem in veljavnost sklepa o izključitvi ali omejitvi prednosti,je zakonodajalec to vprašanje uredil celovito in koherentno v specialni določbi 316. člena ZGD-1. Isto velja tudi za sprejem in veljavnost sklepa o spremembi statuta, kar je vsebinsko in zaokroženo urejeno v določbi 329. člena ZGD-1. Za veljavnost sklepa o omejitvi ali razveljavitvi prednosti je potrebno zgolj soglasje (v obliki izrednega sklepa) prednostnih delničarjev. Tudi za veljavnost sklepa o spremembi statuta, s katerim se dosedanje razmerje več razredov delnic spremeni v škodo enega razreda, je potrebno samo soglasje tega prizadetega razreda, saj ni videti nobenega razumnega razloga, da bi o takšnem predlogu sklepa neprizadeti razred delničarjev glasoval dvakrat: enkrat v okviru sprejemanja rednega sklepa in drugič kot poseben razred v okviru sprejemanja izrednega sklepa. 2. Glede časovne točke, do katere lahko manjšinski delničarji predlagajo objavo zadeve ločenega glasovanja, je treba smiselno uporabiti določbo 1. odst. 298. člena ZGD-1, saj gre po eni strani za manjši

Ob objavi dodatne točke dnevnega reda na zahtevo manjšinskega delničarja uprava ni dolžna objaviti predlaganih sklepov in utemeljitve. Za objavo nasprotnega predloga k že določeni točki skupščinskega sklepa ni podana sodna pristojnost.