VSL Sklep I Cp 1504/2022

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o postavitvi pod skrbništvo (I. točka izreka), in zavrglo predlog za postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo (II. točka izreka).

2Predlagateljica sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta z nasprotno udeleženko zgolj formalno vpisani kot stalno stanujoči na Hrvaškem. Predlagateljica, njen mož in nasprotna udeleženka imajo namen stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji, vendar morajo za izdajo potrdila o stalnem prebivanju v njej bivati pet let. Republika Irska ne dopušča postopkov za postavitev skrbnika na podlagi državljanstva, temveč na podlagi stalnega bivališča. Določba 48. člena ZMZPP¹ o stalnem prebivališču bi morala biti tolmačena v smislu dejanskega prebivališča in dejanskega namena stalnega prebivanja. Sodišče je zagrešilo postopkovno kršitev, ker zahteve predlagateljice v podrednem smislu ni razumelo kot zahtevo za postavitev začasnega skrbnika. O njem bi moralo odločati po uradni dolžnosti, saj iz dejanskih okoliščin izhaja, da nasprotna udeleženka, ki ima vse svoje življenjske vezi v Sloveniji, nujno potrebuje skrbnika.

3Pritožba je utemeljena.

4Izpodbijana odločitev o nepristojnosti sodišča Republike Slovenije temelji na domicilnem kriteriju iz tretjega odstavka 48. člena ZMZPP² in ugotovitvi, da je nasprotna udeleženka državljanka Republike Irske, ki v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega prebivališča. Pritožnica nasprotuje stališču, da zakon pristojnost slovenskega sodišča v skrbniških zadevah tujih državljanov omejuje na primere tujcev, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče.

5Po 29. členu ZPP³ v zvezi z 42. členom ZNP-1⁴ je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Ker skrbniške zadeve (v primerih, ko gre za skrbništvo za odraslo osebo⁵) ne sodijo v področje uporabe veljavnih Uredb EU,⁶ Republika Slovenija pa tudi ni podpisnica Haaške konvencije o mednarodnem varstvu odraslih oseb⁷, se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pristojnosti slovenskega sodišča pravilno oprlo na določbe ZMZPP, vendar zakonskih določb ni pravilno uporabilo. Organ Republike Slovenije z nujnimi začasnimi ukrepi zavaruje osebnost, pravice in interese tujega državljana, ki je v Republiki Sloveniji ali ima v njej premoženje, in obvesti o tem organ njegove države (prvi odstavek 86. člena ZMZPP). Če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno, ukrene v neodložljivih primerih center za socialno delo ali sodišče po določbah tega zakonika, kar je potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi tujega državljana, dokler organ njegove države ne ukrene, kar je treba (270. člen DZ). Organ Republike Slovenije izda odločbo in sprejme ukrepe v skrbniških zadevah tujega državljana, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če za varstvo njegove osebnosti, pravic in interesov ni poskrbel organ njegove države (drugi odstavek 86. člena ZMZPP).

6Predlagateljica je predlog za postavitev pod skrbništvo utemeljevala s trditvami, da nasprotna udeleženka trpi za Dravetovim sindromom, redko genetsko epileptično encefalopatijo, ki povzroča napade, in da ni sposobna delovati kot samostojna odrasla oseba, niti sprejemati lastnih odločitev, zaradi česar potrebuje stalni nadzor in skrb. Po podatkih v spisu (zapisnik CSD z dne 30. 5. 2022 v prilogi C1, odločba Zavoda Republike Slovenije za šolstvo z dne 8. 9. 2020 v prilogi A2) sta predlagateljica in njen mož v Republiki Sloveniji zaposlena, nasprotna udeleženka pa je od septembra 2020 vključena v poseben program vzgoje in izobraževanja v Centru X. Družina, ki ima v Republiki Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče, bo lahko stalno prebivališče v Republiki Sloveniji prijavila šele po tem, ko bo imela v njej pet let prijavljeno začasno prebivališče (prim. četrti odstavek 32. člena ZTuj-2⁸). Kot ugotavlja sodišče prve stopnje v dopisu z dne 21. 4. 2022, v katerem pristojni CSD poziva, da odredi nujne začasne ukrepe v smislu prvega odstavka 86. člena ZMZPP, je predlagateljica, odkar je hči polnoletna, naletela na vrsto ovir pri urejanju zadev zanjo; nima vpogleda v njeno zdravljenje, ne more podaljšati njenega zdravstvenega zavarovanja ali naročiti novega potnega lista. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v obstoječi situaciji onemogočeno normalno funkcioniranje družine, ki jo na Republiko Slovenijo (vsaj trenutno) vežejo osebne, socialne in ekonomske vezi. Dejanske okoliščine utemeljujejo takojšnje ukrepanje, oziroma varstvo pravic in koristi nasprotne udeleženke, kar sodišču omogočata oziroma nalagata določba prvega odstavka 86. člena ZMZPP in (z institutom skrbništva za poseben primer) določba 270. člena DZ.

7Nasprotna udeleženka v Republiki Sloveniji živi in se šola, zatrjuje namen daljšega (stalnega) prebivanja v Republiki Sloveniji in navaja (zgolj) upravnopravno oviro za prijavo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Pojem stalno prebivališče, ki ga po stališču pravne teorije opredeljujeta objektivni (dejansko prebivanje - corpus) in subjektivni element (namen trajno prebivati v nekem kraju – animus manendi),⁹ je po 3. točki 2. člena ZPPreb-1¹⁰ naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva, in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje pojem stalno prebivališče tolmači pretogo oziroma preveč restriktivno. Razume ga le v upravnopravnem smislu (nepravilno ga enači s pojmom prijavljeno stalno prebivališče), in ne odgovori na vprašanje, ali je v Republiki Sloveniji središče življenjskih interesov nasprotne udeleženke. Po presoji pritožbenega sodišča namen skrbništva¹¹, v povezavi z okoliščinami konkretnega primera (skrbništvo predlaga mati za svojo 19 – letno hči, ki zaradi motnje v duševnem razvoju potrebuje stalno skrb in nadzor),¹² utemeljuje širšo razlago pojma stalno prebivališče v smislu drugega odstavka 86. člena ZMZPP, in sicer razlago, ki je bližje pojmu običajnega prebivališča (habitual residence). Pojem običajno prebivališče, ki je v okviru kolizijskih pravil kot navezna okoliščina za določitev pristojnosti sodišča uporabljena v pravu EU (npr. v 8. členu Uredbe Bruselj II a¹³) in v mednarodnih konvencijah (npr. v 5. členu Haaške konvencije o mednarodnem varstvu odraslih oseb¹⁴, katere podpisnica je Republika Irska, ne pa tudi Republika Slovenija, in v 5. členu Haaške konvencije o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok), gre po merilih, oblikovanih v praksi Sodišča EU v zvezi z razlago 8. člena Uredbe Bruselj II a,¹⁵ razumeti kot kraj, ki za osebo pomeni integracijo v družbeno in družinsko okolje, oziroma v katerem je dejansko središče njenih življenjskih interesov. Poleg fizične navzočnosti v državi članici morajo tudi drugi dejavniki (na primer dolžina, rednost in razmere bivanja v tem kraju, razlogi za bivanje oziroma preselitev na ozemlje države članice in trajnost vzpostavljenih socialno - družbenih vezi v tej državi) kazati na to, da navzočnost ni začasna ali priložnostna.

8Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Ob upoštevanju podanih dejanskih in pravnih izhodišč naj sodišče prve stopnje, po tem, ko se bo prepričalo, da pristojni CSD na podlagi pooblastila iz 270. člena DZ nasprotni udeleženki še ni imenoval skrbnika za poseben primer,¹⁶ z imenovanjem skrbnika za poseben primer poskrbi za takojšnje (začasno) varstvo osebnosti ter pravic in koristi nasprotne udeleženke. V nadaljevanju postopka naj glede na pritožbeno trditev, da je v Republiki Irski pristojnost v postopkih v skrbniških zadevah določena po domicilnem kriteriju, ne po kriteriju državljanstva, ugotovi, ali lahko Republika Irska svoji državljanki zagotovi učinkovito varstvo njenih pravic in koristi z institutom trajnega skrbništva. V primeru negativnega odgovora na izpostavljeno vprašanje naj na podlagi vseh relevantnih okoliščin in ob ustreznem tolmačenju pojma stalno prebivališče ponovno pretrese vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča za odločanje o postavitvi pod skrbništvo po 262. členu DZ.

¹ Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Ur. l. RS, št. 56/1999, s spremembami in dopolnitvami.
² Kadar se o pravnem razmerju odloča v nepravdnem postopku, je sodišče Republike Slovenije pristojno, če ima oseba, zoper katero je vložen zahtevek, stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji; kadar pa v postopku sodeluje ena sama oseba – je pristojno, če ima ta stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji, razen če s tem zakonom ni določeno drugače (tretji odstavek 48. člena ZMZPP).
³ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.
⁴ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.
⁵ Nasprotna udeleženka je stara 19 let, starševska skrb nad njo je z njeno polnoletnostjo prenehala (prvi odstavek 152. člena DZ (Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017, s spremembami in dopolnitvami)).
⁶ Npr. Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. november 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (v nadaljevanju: Uredba Bruselj II a), ali Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
⁷ Convention on the International Protection of Adults (dostopna je na spletni stran www-hcch.net).
⁸ Zakon o tujcih, Ur. l. RS, št. 50/2011, s spremembami in dopolnitvami.
⁹ Miroslava Geč – Korošec, Mednarodno zasebno pravo, prva knjiga – splošni del, Uradni list Republike Slovenije 2001, str. 89.
¹⁰ Zakon o prijavi prebivališča, Ur. l. RS, št. 52/2016, s spremembami in dopolnitvami.
¹¹ Namen skrbništva za odrasle je po 239. členu DZ varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, poleg tega pa tudi zavarovanje njihovih premoženjskih in drugih pravic ter koristi.
¹² Pred DZ je ZZZDR (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS, 15/1976, s spremembami in dopolnitvami) poznal institut podaljšanja roditeljske pravice čez otrokovo polnoletnost, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice.
¹³ V uredbi, ki je zasnovana z upoštevanjem koristi otroka, zato daje prednost merilu povezanosti, je določena splošna pristojnost v zadevah starševske odgovornosti (vključujoč institut skrbništva) v korist sodišč države članice, v kateri ima otrok običajno prebivališče.
¹⁴ Običajno prebivališče odrasle osebe je navezna okoliščina za določitev splošne pristojnosti sodišča v zvezi z ukrepi za zaščito odrasle osebe oziroma njenega premoženja (tudi) v skrbniških zadevah. The judicial or administrative authorities of the Contracting State of the habitual residence of the adult have jurisdiction to take measures directed to the protection of the adult's person or property (Article 5).
¹⁵ Glej npr. sodbe Sodišča EU C-497/10 PPU z dne 22. 12. 2010 (47. in 49. točka obrazložitve), C-512/2017 z dne 28. 6. 2018 (42. in 43. točka obrazložitve), C-523/07 z dne 2. 4. 2009 (39. točka obrazložitve).
¹⁶ V dopisu z dne 20.6. 2022 je sodišče prve stopnje CSD seznanilo s svojim stališčem, da ima na podlagi 86. člena ZMZPP zgolj CSD možnost, da pravice in koristi nasprotne udeleženke zavaruje s postavitvijo skrbnika za poseben primer.