VSL Sklep II Cp 1537/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.1537.2022Področje: civilno procesno pravo, obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Prvi pogoj za naknadno sosporništvo na pasivni strani je materialno, formalno ali zakonsko sosporništvo potencialnih tožencev.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Obrazložitev
1Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dopustilo razširitve tožbe na novo toženo stranko A., d. o. o.
2Tako je odločilo po ugotovitvi, da za naknadno sosporništvo na pasivni strani niso izpolnjene splošne predpostavke iz prvega odstavka 191. člena ZPP1.
3Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Izpodbija ga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev (prav: spremembo) z dopustitvijo razširitve tožbe na novo toženo stranko. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stroški pritožbenega postopka naj se naložijo v solidarno plačilo tožene stranke. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da ne gre za solidarno obveznost oziroma odgovornost toženih strank. Trditvena podlaga o njej je bila obširna v pripravljalni vlogi z dne 26. 5. 2022, a se sodišče do nje ni opredelilo. Kontradiktorno z vsebino navedb je odločilo, da tožeča stranka ni uveljavljala solidarne obveznosti. Svoje odločitve ni obrazložilo. Podani sta absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. in po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče zaključiti, da je podana solidarna odgovornost toženih strank in dopustiti razširitev tožbe na drugo toženo stranko.
4Pritožba ni utemeljena.
5Do konca glavne obravnave se lahko ob pogojih iz prvega odstavka 191. člena ZPP pridruži tožeči stranki nov tožnik ali se tožba razširi na novega toženca, če v to privoli (drugi odstavek 191. člena ZPP). Prvi pogoj za naknadno sosporništvo na pasivni strani, ki ga v tej pravdi predlaga tožeča stranka, je materialno, formalno ali zakonsko sosporništvo potencialnih tožencev. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru navedena splošna predpostavka za nastanek sosporništva na pasivni strani ni podana.
6Pritožnik graja le ugotovitev, da ni materialnega sosporništva zaradi zatrjevane solidarne obveznosti obeh tožencev. Pritožnikovo pravno naziranje o solidarni obveznosti, podana v pripravljalni vlogi, na katero opozarja v pritožbi, je zavrnjeno in v zadostni meri obrazloženo v točki 3 izpodbijanega sklepa. Očitanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.
7Pravilno sta ugotovljeni vsebini obeh tožbenih predlogov in njuna pravna temelja. Tožnik od tožene stranke v tej pravdi vtožuje vračilo dvojne are na podlagi drugega odstavka 65. člena OZ2. Ara je posebna – dodatna – civilna sankcija za neizpolnitev pogodbe, za katero odgovarja (le) pogodbena stranka (v obravnavanem primeru: prodajalec nepremičnine). Zoper nepremičninsko agencijo pa tožnik uveljavlja plačilo odškodnine zaradi zatrjevane kršitve pogodbe o nepremičninskem posredovanju (premajhne skrbnosti nepremičninskega posrednika pri sklepanju pogodbe o nakupu nepremičnin – 239. – 246. člen OZ v zvezi s tretjim odstavkom 23. člena in drugim odstavkom 24. člena ZNPosr). Solidarna odgovornost bi bila podana le v primeru, če bi bila zatrjevana in vtoževana odškodnina za škodo, ki bi jo povzročila skupaj prodajalec in nepremičninski posrednik (primerjaj 186. člen OZ). Glede na ugotovljeno vsebino tožbenih zahtevkov solidarne obveznosti ni. Tožnik od tožene stranke v tej pravdi ne vtožuje odškodnine, pač pa zahteva vračilo dvojne are. Pravilno je torej odločeno, da toženca v tej pravdi nista materialna sospornika. Materialni sosporniki so solidarni dolžniki. Vez med soudeleženci materialnopravnega razmerja pripelje do nastanka materialnega sosporništva le, če je v zvezi s predmetom spora3.
8Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sklep je pravilen in ni obremenjen z uveljavljenimi niti z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).
1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št.26/1999 s spremembami.
2 Obligacijski zakonik, Ur. list RS, št. 83/2001 s spremembami.
3 Betetto N., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2006, stran 239.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 21. 12. 2022Nazaj na vrh ↑