VSM Sklep I Ip 314/2022

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v točki I izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod točko I izreka zavrglo predlog za izvršbo, vložen 6. 12. 2021 zoper dolžnika A. A., pod točko II izreka pa zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika, Republiko Slovenijo, vložen 28. 2. 2022 in dopolnjen 23. 3. 2022.

2Zoper takšno odločitev je pritožbo vložil upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitve določil Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbijal je stališče sodišča, da ni dopolnil predloga za izvršbo v skladu s pozivom. Sodišču je namreč sporočil novega upnika in izvršilno sredstvo. Ker se z izpodbijanim sklepom zavrača dovolitev izvršbe zoper novega upnika, do pravnomočne odločitve o vstopu novega upnika v izvršbo ni mogoče ustaviti postopka zoper prejšnjega dolžnika. Verjel je, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato po njegovem ni bilo potrebe, da bi predlagal izvršilna sredstva zoper dosedanjega dolžnika. Menil je, da je odločitev v točki I izreka preuranjena, da se mu s tem odreka uveljavljanje judikatne terjatve in da je posledično poseženo v njegove ustavne pravice. Nadalje je nasprotoval stališču sodišča, da ni avtomatično pridobil terjatve zoper Republiko Slovenijo in da bi moral skleniti sporazum z Državnim odvetništvom RS. Navedel je, da je navedeno v nasprotju z določili Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR) in določbami Ustave RS. Pojasnil je položaja, ki sta po njegovem urejena z ZOKIPOSR. Kot upnik lahko le nadaljuje izterjavo judikatne terjatve zoper novega dolžnika tako, kot je lahko izterjeval terjatev zoper prejšnjega dolžnika, nima pa dolžnosti niti pravice zahtevati sklenitve sporazuma z Državnim odvetništvom. Sklenitev takšnega sporazuma je v 7. členu ZOKIPOSR naložena upravičencem, kar po 5. členu istega zakona kot upnik ni. Navedel je, da mu kot upniku tudi ni nastala nobena škoda. V izpodbijanem sklepu sta pomešana različno urejena statusa upnika in dolžnika (upravičenca po določbah ZOKIPOSR) in zmotno uporabljena določila ZOKIPOSR, posledično pa neutemeljeno zavrnjen njegov predlog za izvršbo. Zakon namreč daje upnikom neposredno pravico uveljavljati terjatev zoper RS. Gre za singularno pravno nasledstvo na podlagi zakona, zato lahko prehod terjatve izkaže že na tej pravni podlagi. Izpodbijana odločba mu tako neutemeljeno in zmotno očita, da ni izkazal pogojev po 24. členu ZIZ. Ta namreč dopušča, da obveznost preide tudi na drug način. Opozoril je, da je Vrhovno sodišče RS že potrdilo stališča nižjih sodišč, da če je na podlagi zakona prešla terjatev na drugega dolžnika, to pomeni, da je izkazan prehod terjatve na drug način po določbah ZIZ. S sodnimi odločbami je izkazal svojo terjatev, izvršbo zoper izbrisano družbo in nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe ter tako z javnimi listinami (odločbami sodišča) in na podlagi zakona izkazal pogoje za prehod terjatve na novega dolžnika, Republiko Slovenijo, zato je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov predlog za izvršbo. Predstavil je svoj pogled na ustavno skladno razlago tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR. Predlagal je, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se izvršba po predlogu v celoti dovoli, priznajo pa se mu naj tudi vsi stroški postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasil je pritožbene stroške.

3Pritožba zoper točko I izreka je neutemeljena, zoper točko II izreka pa utemeljena.

K odločitvi glede pritožbe zoper točko I izreka:

4Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju predloga za izvršbo zoper dolžnika A. A. oprlo na ugotovitev, da upnik po pozivu v postavljenem roku¹ predloga ni dopolnil z navedbo izvršilnega sredstva, s katerim naj bi se izvršba zoper navedenega dolžnika opravila (108. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

5Na pritožbeni stopnji opravljen vpogled v listine v spisu je pokazal, da je ugotovitev sodišča prve stopnje pravilna. Drži sicer pritožbena navedba, da je upnik pravočasno predlagal nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika in navedel izvršilni sredstvi, s katerima se naj opravi izvršba, vendar se predlagani izvršilni sredstvi nista nanašali na prvotnega dolžnika, v zvezi s čimer ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 1. 2022 pozvalo, temveč na (novega) dolžnika Republiko Slovenijo. Upnik je v pritožbi navedel, da je bil prepričan, da ni potrebe, da bi navedel izvršilno sredstvo zoper prvotnega dolžnika, vendar takšni razlogi niso upoštevni in ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve. Bistveno je, da je upnik najprej predlagal izvršbo zoper dolžnika A. A. s sredstvoma, za katera se je ugotovilo, da viri zanju ne obstajajo, zaradi česar izvršba z njima ni bila mogoča. Ker upnik v danem roku ni navedel drugih izvršilnih sredstev, s katerimi bi bilo izvršbo mogoče opraviti zoper dolžnika A. A. (četrti odstavek 40. člena ZIZ), je odločitev sodišča prve stopnje v točki I izreka pravilna, pritožba pa v tem delu neutemeljena.

K odločitvi glede pritožbe zoper točko II izreka:

6V točki II izreka je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - Republiko Slovenijo. Zaključilo je, da upnik ni dokazal, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla na novega dolžnika po 24. členu ZIZ. Štelo je, da ZOKIPOSR ne predvideva avtomatičnega pravnega nasledstva Republike Slovenije za dolg odgovornega družbenika in da bi upnik moral najprej poskusiti doseči poravnavo pri Državnem odvetništvu po določbah 7. in 8. člena ZOKIPOSR, če sporazum ne bi bil dosežen, pa vložiti tožbo pri pristojnem sodišču. Šele poravnava ali sodba bi po mnenju sodišča prve stopnje predstavljala listino iz 24. člena ZIZ, na podlagi katere bi sodišče lahko dovolilo nadaljevanje izvršilnega postopka zoper Republiko Slovenijo. Takšno stališče ni pravilno in nima podlage v določbah ZOKIPOSR.

7ZOKIPOSR na eni strani ureja položaje, ko je že prišlo do posega v premoženje družbenikov kapitalskih družb, ki so bile izbrisane iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008, in sicer zaradi popolnega ali delnega poplačila obveznosti teh družb, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike. V zvezi s tem določa pravico upravičencev², da od Republike Slovenije zahtevajo povračilo škode³, ki jim je zaradi tega nastala, ureja postopek za uveljavljanje te škode in način povračila škode.

8Na drugi strani pa ureja položaje, ko terjatev upnika, ki je na podlagi določb ZFPPod prešla na družbenika izbrisane družbe, še ni bila (v celoti) poplačana in tudi še ni zastarala. V zvezi s tem z uzakonitvijo domneve prehoda dolga odgovornega družbenika do upnikov na Republiko Slovenijo kot prevzemnika dolga pod pogoji, ki jih določa Obligacijski zakonik (OZ),⁴ ter domnev, da je upnik v prevzem dolga privolil in da so prenehala vsa zavarovanja dolga (tretji odstavek 17. člena ZOKIPOSR), družbenike izbrisanih družb razbremenjuje odgovornosti za obveznosti izbrisanih družb, ki so prešle nanje po določbah ZFPPod.⁵ Hkrati pa izrecno določa pravico upnikov⁶ (ki sicer izvira že iz splošnih pravil OZ o pravnih posledicah prevzema dolga), uveljavljati plačilo neplačanega dela njihove terjatve do družbenikov izbrisane družbe od prevzemnika pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo zahtevali od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Navedeno torej pomeni, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR že zakonsko določen prehod obveznosti, ki so na podlagi določb ZFPPod prešle na družbenike izbrisanih družb, na Republiko Slovenijo in pravica upnikov, da plačilo teh obveznosti (pod enakimi pogoji, pod katerimi bi lahko plačilo uveljavljali od družbenikov izbrisanih družb) uveljavljajo od Republike Slovenije⁷ in je nasprotno stališče sodišča prve stopnje zmotno.

97. člen ZOKIPOSR in peti odstavek 8. člena ZOKIPOSR, na katera se je v razlogih izpodbijanega sklepa oprlo sodišče prve stopnje, ne urejata postopka in pogojev za uveljavitev zahtevka upnikov za plačilo njihovih neplačanih terjatev od Republike Slovenije kot prevzemnika dolga, ampak postopek za uveljavitev zahtevkov upravičencev za uveljavitev denarne odškodnine od Republike Slovenije kot zavezanca za plačilo te odškodnine. Le v zvezi s temi zahtevki ZOKIPOSR kot pogoj za njihovo uveljavljanje s tožbo pred pristojnim sodiščem v 7. in 8. členu določa predhodni postopek poskusa sklenitve sporazuma, ki se začne s predlogom upravičenca, vloženim pri Državnem odvetništvu. ZOKIPOSR v četrtem odstavku 8. člena sicer omenja tudi sklenitev sporazuma o prevzemu dolga z upnikom. Vendar pa iz določb ZOKIPOSR ne izhaja, da bi bil (poskus) sklenitve takšnega sporazuma tudi pogoj za uveljavljanje plačila upnikove terjatve od Republike Slovenije v izvršilnem postopku, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje. Navedeno je tudi logično.

10Domneva o prevzemu dolga iz tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR velja le za terjatve upnikov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR, torej za tiste terjatve, za plačilo katerih so upniki zoper družbenike izbrisanih družb že pridobili izvršilni naslov. Ker že zakon izrecno določa domnevo prehoda obveznosti za plačilo teh terjatev na Republiko Slovenijo in domnevo obstoja soglasja upnika za prevzem dolga, poseben sporazum med upnikom in Republiko Slovenijo o prevzemu dolga ne more imeti konstitutivnih učinkov glede prehoda obveznosti za plačilo teh terjatev z družbenika izbrisane družbe na Republiko Slovenijo. Izvršilni naslov, izdan zoper družbenika izbrisane družbe, že v posledici zakonsko predpisane domneve prevzema dolga učinkuje tudi zoper Republiko Slovenijo kot singularno pravno naslednico dolžnika, zoper katerega je bil izdan izvršilni naslov. Upniku zato zahtevka za plačilo takšne terjatve zoper Republiko Slovenijo ni treba uveljavljati s tožbo (takšna tožba bi bila celo nedovoljena, saj gre za že razsojeno stvar), ampak lahko plačilo terjatve v izvršilnem postopku uveljavlja neposredno na podlagi izvršilnega naslova, izdanega zoper družbenika izbrisane družbe. Ker ima prehod obveznosti na Republiko Slovenijo podlago v zakonu, upniku samega dejstva prehoda obveznosti tudi ni treba izkazati s posebno listino, ki bi potrjevala prehod obveznosti, oziroma mu v ta namen ni treba vložiti tožbe, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje. Na to nenazadnje napotuje tudi določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR, da lahko upnik plačilo neplačanega dela svoje terjatve od prevzemnika uveljavlja pod enakimi pogoji, kot če bi plačilo uveljavljal od družbenika izbrisane družbe ali njegovih dedičev. Mora pa upnik izkazati obstoj pogojev, pod katerimi je v tretjem odstavku 17. člena predviden prehod obveznosti na Republiko Slovenijo.

11Zaradi zmotne uporabe materialnega prava se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu z vprašanjem, ali je upnik izkazal obstoj teh pogojev (tj. ali je upnik upnik po določbah 6. točke 2. člena ZOKIPOSR in ali se izterjujejo obveznosti družbe, ki je bila med 23. 7. 199 in 15. 1. 2008 izbrisana na podlagi določb ZFPPod, ki so po določbah ZFPPod prešle na A. A. kot njenega družbenika) ni ukvarjalo, zaradi česar je relevantno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Ker pritožbeno sodišče te kršitve samo ni moglo odpraviti, saj bi sicer v celoti in prvič odločalo o vprašanjih, ki niso bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, s čimer bi bila strankam odvzeta pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), je pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo istemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje, upoštevaje zgoraj obrazložena izhodišča, ponovno odločiti o upnikovem predlogu za nadaljevanje oziroma dovolitev izvršbe zoper Republiko Slovenijo.

K odločitvi o pritožbenih stroških:

12Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ S sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 6. 1. 2022 je bil upniku postavljen rok 8 dni od vročitve tega sklepa, rok pa mu je bil na predlog s sklepom z dne 9. 2. 2022 podaljšan za 30 dni od vročitve tega sklepa.
² V 5. točki 2. člena ZOKIPOSR je upravičenec opredeljen kot fizična oseba, na katero so zaradi izbrisa v obdobju od 23. 7. 1999 do 15. 1. 2008 na podlagi določb ZFPPod prešle obveznosti izbrisane družbe in ki je te obveznosti deloma in v celoti plačal.
³ V 3. točki 2. člena ZOKIPOSR je škoda opredeljena kot znesek, ki ga je upravičenec plačal za obveznosti izbrisane družbe, vrednost njegovega premoženja, ki je bilo prodano v izvršilnem postopku zaradi plačila obveznosti izbrisane družbe, in izguba dohodkov zaradi izbrisa družbe.
⁴ V prvem odstavku 427. člena OZ je določeno, da se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik.
⁵ V skladu s prvim odstavkom 429. člena OZ s prevzemom dolga prevzemnik stopi na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je obveznosti prost.
⁶ V 6. točki 2. člena ZOKIPOSR je upnik opredeljen kot fizična ali pravna oseba, ki razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom proti ustanovitelju, dolžniku ali delničarju izbrisane družbe, ki svoje terjatve iz tega izvršilnega naslova ni prejel plačane ali ni drugače prenehala in obveznost iz tega naslova ni zastarala.
⁷ Tako tudi sklep VSL II Ip 342/2022 z dne 23. 3. 2022.