UPRS Sodba II U 386/2021-8

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti, št. Bpp 669/2021 z dne 17. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zoper A., d. d., zaradi poškodbe na delovnem mestu in za zastopanje v tem postopku. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica živi v gospodinjstvu skupaj z možem B. B. in njunimi skupnimi otroci C. C., D. D. in E. E., kateri se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) štejejo kot družinski člani prosilke. Po vpogledu v zemljiškoknjižni izpisek in podatke GURS-a je Organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je tožnica lastnica stanovanja v samostoječi stavbi z dvema stanovanjema, del stavbe št. 148-2 k.o. ... (naslov stavbe je ...). Iz pridobljenih podatkov spletnega portala GURS izhaja, da je vrednost te stanovanjske stavbe ocenjena na 35.752,00 EUR. Tožnica pa je tudi lastnica delov stavbe, in sicer št. 149-1 v vrednosti 76.000,00 EUR (ki v naravi predstavlja stanovanje v enostanovanjski stavbi) in 616-1 v vrednosti 4.922,00 EUR (ki v naravi predstavlja garažo), obe k.o. ... Glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS, ki se smiselno uporablja v zvezi s 14. členom ZBPP je tožena stranka ugotovila, da v danem primeru celotna vrednost navedenih nepremičnin znaša skupaj 80.930,00 EUR in se upošteva kot premoženje tožničine družine. Naveden znesek presega znesek 19.304,94 EUR, zaradi česar tožnica ne izpolnjuje premoženjskega pogoja po določbah ZBPP.

2Tožnica je vložila laično tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je stavba št. 149-1 prizidek stavbe št. 148-2 in skupaj predstavljata stanovanje njene družine. Le preko prizidka, torej stavbe 149-1 je možen dostop do prostorov stavbe št. 148-2 in zato tvorita eno celoto. Torej v stavbi št. 149-1 je vhod, stopnišče, kopalnica, kurilnica, klet, dve otroški sobi, spalnica in dnevna soba. V stavbi št. 148-2 pa kuhinja, jedilnica, dve otroški sobi in kopalnica. Tožnica predlaga, da sodišče pri upoštevanju premoženja, obe neločljivo povezani nepremičnini upošteva kot eno, ker imata tudi obe enoti eno hišno številko. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

3Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču predložila upravne spise.

4Tožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je Organ za brezplačno pravno pomoč prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker je ugotovil, da je tožnica lastnica premoženja, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 19.304,64 EUR.

6Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

7Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ¹(prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke ², o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

8Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na ZUPJS. Ta določa obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sem sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto. V skladu s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS se v premoženje prosilca ne štejejo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja.

9V zadevi ni sporno, da je Organ za brezplačno pravno pomoč pri presoji finančnega položaja tožnice ugotovil, da je tožnica lastnica stanovanja v samostoječi stavbi z dvema stanovanjema del stavbe št. 148-2 k.o. ..., v kateri biva s svojo družino in katere vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR, zato ga ni upošteval kot premoženje pri ugotavljanju finančnih pogojev o upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči (analogna uporaba določila prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, v zvezi s 14. členom ZBPP).

10Glede preostalega nepremičnega premoženja tožnice, in sicer dela stavbe št. 149-1, je Organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da vrednost presega 19.304,64 EUR. Po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, ki se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči uporablja na podlagi drugega odstavka 14. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoči ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je na dan vložitve prošnje znašal 402,18 EUR³, oseminštiridesetkratnik tega zneska znaša 19.304,64 EUR.

11Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Organ za brezplačno pravno pomoč namreč po uradni dolžnosti pridobil podatke glede lastništva nepremičnin s strani GURS-a in zemljiške knjige, o čemer ni seznanil tožnice ter jo pozval, da se o navedenih dejstvih izjavi. Tožnica je imela prvič možnost, da pojasni dejansko stanje nepremičnin, v upravnem sporu pred sodiščem, kjer zatrjuje, da je nepremičnina stavba št. 149-1 prizidek k stavbi št. 148-2 in skupaj tvorita celotno stanovanje v katerem živi tožnica z družino. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče glede dejanskega stanja (kot tudi pravnih vidikov zadeve, če so ji znani).

12Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP).⁴ Če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi; organ izvede skrajšani ugotovitveni postopek po določilih 144. člena ZUP, sicer pa izvede poseben ugotovitveni postopek po 145. členu ZUP za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti, da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih.

13Namen brezplačne pravne pomoči je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, oziroma ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.

14Sodišče ugotavlja, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil pravilno in zakonito izveden upravni postopek, v skladu z določili ZUP ⁵. Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe.

15Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

16V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti po navedenih pravilih ZUP in dati tožnici možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Tako bo Organ za brezplačno pravno pomoč moral v nadaljevanju razjasniti dejansko stanje, ugotoviti materialni položaj tožnice in upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje, ponovno odločiti o prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

17Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

-------------------------------------------------------------------------------------------------------

¹ Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUJPS.
² Zakon o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre.
³ V skladu z II. točko Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 z dne 18. 7. 2019.
⁴ Kolikor ZBPP ne določa drugače, se v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP).
⁵ Vezanost upravnega organa pri odločanju v upravni zadevi na procesne predpise določa načelo zakonitosti v ZUP (6. člen).