VSRS Sklep II DoR 201/2022

Predlog se zavrže.

1Toženka (občina) je poleg predlagateljev solastnica stanovanj v večstanovanjski stavbi (gre za dejansko etažno lastnino), ki niso bila izvzeta iz nacionalizacije. Tožniki so upravičenci do odkupa nekdanjih družbenih stanovanj po 117. in nadaljnjih členih Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 196. člena SZ-1. S tožbo po zaključku denacionalizacijskega postopka uveljavljajo svojo odkupno pravico, vsak na svojem stanovanju.

2Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da mora toženka kot prodajalka skleniti z vsakim od tožnikov kot kupcem po določbah od 117. do 123. člena SZ kupoprodajno pogodbo, s katero se zavezuje izročiti in nanj v last prenesti svoj solastninski delež na posameznem stanovanju v stavbi s pripadajočimi individualnimi pomožnimi prostori v zameno za kupnino.

3Sodišče druge stopnje je pritožbo A. A. zoper izpodbijano sodbo zavrglo (ker je pred tem zavrnilo njeno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za dopustitev stranske intervencije), pritožbo toženke pa zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4Zoper takšno odločitev višjega sodišča so preostali solastniki vložili predlog za dopustitev revizije, v katerem poleg nedovolitve stranske intervencije kljub drugačni sodni praksi izpostavijo več vsebinskih pravnih vprašanj. Iz razlogov, navedenih spodaj, vsebina predloga (in vprašanj) ni povzeta.

5Predlog ni dovoljen.

6Po prvem odstavku 199. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je stranski intervenient tisti, ki ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, in se lahko tej stranki pridruži. Stranski intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 199. člena ZPP). Pravico vložiti izredno pravno sredstvo pa ima (le), če je vstopil v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku (drugi odstavek 201. člena ZPP).

7Predlagatelji v obravnavani zadevi so osebe, katerim je bil predlog za dopustitev stranske intervencije na strani toženke pravnomočno zavrnjen; za prva dva predlagatelja je bila stranska intervencija zavrnjena s sklepom z dne 15. 10. 2019 v zvezi s sklepom VSL I Cp 352/2020 z dne 24. 4. 2020, za tretjo predlagateljico pa s sklepom z dne 22. 10. 2020 v zvezi s sklepom, ki ga je sodišče prve stopnje skupaj z izpodbijano sodbo v tej zadevi združilo v odločbo VSL I Cp 1555/2021 z dne 17. 2. 2022. V skladu z razlago drugega odstavka 201. člena ZPP, po nasprotnem razlogovanju, osebe, katerih udeležba je bila (pravnomočno) zavrnjena, nimajo pravice samostojno vložiti predloga za dopustitev revizije zoper sodbo. Zato se Vrhovno sodišče ne opredeljuje (vsebinsko) do navedb predlagateljev glede njihove stranske intervencije.

8Predlagatelji bi smeli predlog vložiti le, če bi se izpodbijana sodba nanje neposredno nanašala, torej če bi imeli položaj potencialnega enotnega sospornika oziroma sosporniškega intervenienta (202. člen v zvezi s 196. členom ZPP). Tega v predlogu niti ne trdijo, ampak si še naprej prizadevajo (le) za položaj stranskih intervenientov (pomočnikov) na strani toženke, kar je povsem nekaj drugega kot sosporniška intervencija in se z njo izključuje. Tudi sicer iz dostopnega procesnega gradiva ne izhaja, da bi bili predlagatelji sosporniški intervenienti.

9Ker so predlog za dopustitev revizije vložile osebe, ki glede na zakon niso imele te pravice, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (drugi odstavek 367. člena ZPP v zvezi s 377. členom ZPP in drugim odstavkom 374. člena ZPP).

10Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).