VSL Sklep I Cp 99/2022

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavrglo predlog dedinje A. A. za popravo oziroma razveljavitev in izstavitev novega potrdila o pravnomočnosti dodatnega sklepa o dedovanju.

2V pritožbi, ki jo dedinja vlaga zoper sklep, najprej opozarja, da se je sodišče pri odločitvi napačno oprlo na rok iz tretjega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki zaradi prepovedi retroaktivne veljave za konkretni primer ne more veljati. Tudi gramatikalna razlaga zakona pove, da se rok nanaša na potrdilo o izvršljivosti in ne pravnomočnosti, sploh pa se ne nanaša na tehnični popravek datuma. Da 30 dnevni rok za razveljavitev potrdila pravnomočnosti glede sodnih odločb ni uporaben, kaže dejstvo, da je rok za pritožbo zoper sodno odločbo sedaj 30 dni. V konkretnem primeru dedinja v zakonskem roku iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ predloga ne bi mogla vložiti, saj je potekel prej, kot je sploh izvedela za datum pravnomočnosti, katerega popravek zahteva in ki ga je sodišče računalo od trenutka, ko je sklep prejela B. B. Odločitev sodišča prve stopnje je nerazumna in arbitrarna, z njo pa je dedinji kršena pravica do enakega varstva pravic. Podani sta bistveni kršitvi določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ter relativna bistvena kršitev postopka zaradi napačne uporabe 163. člena ZD, saj ta ne napotuje na določila ZIZ. Potrdilo o pravnomočnosti je javna listina, ki jo izda sodno osebje. Zato bi bila pri odločitvi o popravku primernejša uporaba četrtega odstavka 180.a člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), v katerem rok za spremembo potrdila ni določen.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je o vsebinsko enaki pritožbi dedinje že odločalo, in sicer v zadevi I Cp 100/2022 (zapuščinska zadeva Okrajnega sodišča v Novem mestu D 450/2013 - pok. C. C.). Ker se ta zadeva v dejanskem in pravnem pogledu od zgoraj navedene ne razlikuje, pritožbeno sodišče tej odločitvi in razlogom zanjo v nadaljevanju sledi.

5Enako kot v zadevi I Cp 100/2022, je tudi v obravnavani zadevi dedinja s predlogom, ki ga je vložila 25. 11. 2021, zahtevala spremembo datuma pravnomočnosti oziroma razveljavitev in izdajo novega potrdila o pravnomočnosti, in sicer dodatnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu D 258/2013 z dne 13. 7. 2016, ki ga je prejela 18. 8. 2016.

6Sodišče prve stopnje je tudi pri presoji tega predloga uporabilo določilo 42. člena ZIZ¹, ki se nanaša na razveljavitev neutemeljenega potrdila o izvršljivosti. Pri tem se je, enako kot pri sklepu D 450/2013 z dne 7. 12. 2021, zmotno oprlo na tretji odstavek omenjenega člena, po katerem lahko stranka razveljavitev potrdila predlaga v tridesetih dneh, odkar se je seznanila s sodno odločbo. To določilo je namreč stopilo v veljavo šele z novelo ZIZ-L, ki se je pričela uporabljati 25. 3. 2018, zato se na obravnavani primer, v katerem je bila pravnomočnost potrjena v septembru 2016, zaradi splošne prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave RS ne more nanašati. Pritožbeni očitek, da razlogi sodišča, ki je predlog dedinje kot prepozen zavrglo, temeljijo na napačni uporabi tretjega odstavka 42. člena ZIZ, je zato utemeljen.

7Pritožbeno sodišče ponovno zavrača očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo njen predlog obravnavati ob uporabi četrtega odstavka 180.a člena ZUP. Ta ureja primer, kadar stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki je bila izdana v skladu s 179. ali 180. členom ZUP, ni v skladu s podatki iz uradne evidence² in zato predlaga spremembo tega potrdila oziroma listine. Da bi bilo potrdilo, ki ga je prejela dedinja, v nasprotju z evidenco vpisnika, predlagateljica tudi v tej zadevi ne zatrjuje, druge uradne evidence o pravnomočnosti odločb zapuščinskega sodišča pa državni organi ne vodijo.

8Vsakdo, ki v sodnem postopku zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist oziroma da se bo izboljšal njegov pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora paziti sodišče ves čas postopka in tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

9Dedinja v svojem predlogu (glej predlog na list. št. 55) potrjuje, da je dodatni sklep o dedovanju prejela in se zoper odločitev ni pritožila. Zahteva le, da sodišče datum pravnomočnosti popravi s 6. 9. 2016 na 3. 9. 2016, pri tem pa ne pojasni, v čem bi predlagana sprememba vplivala na njen položaj v postopku oziroma kakšen je njen pravovarstveni interes. Ker mora biti pravovarstvena potreba podana tako v zapuščinskem postopku kot pri presoji potrdila o pravnomočnosti, te pa dedinja ni izkazala, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje, čeprav iz drugih razlogov, ob smiselni uporabi 274. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pravilna.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dedinje zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD izpodbijani sklep potrdilo. Ker je ocenilo, da zaradi pomanjkanja pravnega interesa niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko presojo pravilnosti datuma pravnomočnosti dodatnega sklepa o dedovanju, se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo. Dodaja zgolj, da se ob neizkazani pravovarstveni potrebi pritožnica ne more uspešno sklicevati na načelo pravne države in kršitev pravice do sodnega varstva iz 22. člena Ustave RS.

¹ Ta se po uveljavljeni sodni praksi ne uporablja le v primerih razveljavitve potrdila o izvršljivosti, temveč tudi pravnomočnosti, in sicer v vseh civilnih postopkih, med katere spada tudi zapuščinski postopek.
² Za uradno evidenco se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek 179. člena ZUP). Potrdila ali druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, morajo biti v skladu s podatki uradne evidence (tretji odstavek 179. člena ZUP).