VSM Sklep I Cpg 50/2022

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točkah I., IV. in V. izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) znesek 3.516,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2017 do plačila ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 95,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2018 do plačila (I. točka izreka). V presežku glede denarnega zneska 785,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 2625/2018 z dne 17. 1. 2018 v naložitvenem delu in za stroške izvršilnega postopka razveljavilo (III. točka izreka). Ugotovilo je, da terjatev toženke do višine 3.516,22 EUR ne obstoji (IV. točka izreka) in sklenilo, da je toženka dolžna v roku 15 dni povrniti tožnici pravdne stroške v znesku 2.773,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (V. točka izreka).

2Zoper odločitev o neobstoju terjatve in povrnitvi pravdnih stroškov se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zatrjuje, da lahko izvajalec od pogodbe odstopi le izjemoma, če je pred potekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da ena stranka ne bo izpolnila obveznosti iz pogodbe, nima pa izvajalec pravice odstopiti od pogodbe zgolj iz razloga, ker je pravočasna izpolnitev ogrožena. Glede na določilo 105. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) mora stranka, ki želi odstopiti od pogodbe, pustiti dolžniku dodaten rok za izpolnitev, ker pa je bilo v obravnavanem primeru opuščeno. Obširno graja zaključke sodišča prve stopnje o utemeljenosti posameznih razlogov za odstop tožnice od pogodbe. Meni, da je podala konkretizirane in utemeljene trditve o višini škode, zaradi česar je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da toženka ni podala pravno relevantnih dejstev, iz katerih bi izhajalo, da ji je zaradi odstopa od pogodbe nastala škoda. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3Tožnica je odgovorila na pritožbo toženke. Pritožbena izvajanja prereka in predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V skladu z določilom 350. člena ZPP je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter uporabe materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu je ugotovilo naslednje:

6Med pravdnima strankama v postopku ni bilo spora o tem, da sta tožnica kot izvajalec in toženka kot naročnik sklenili Pogodbo o izvajanju suho-montažnih del na objektu A. št. 21.070 z dne 19. 9. 2017 (v nadaljevanju Pogodba). Dne 10. 11. 2017 je tožnica odstopila od Pogodbe in je bila pogodba s tem razvezana. Tožnica v obravnavanem sporu vtožuje plačilo za izvedena dela, za katera je toženki izstavila račun št. 17-0079 z dne 15. 11. 2017. Toženka je plačilu nasprotovala in v pobot uveljavljala terjatev iz naslova odškodninske obveznosti tožnice za povrnitev škode iz naslova stroškov in izgubljenega dobička, ki naj bi jo toženka utrpela zaradi tožničinega neutemeljenega odstopa od Pogodbe. Med pravnima strankama je bilo tako sporno, ali je tožnica pravno veljavno odstopila od Pogodbe zaradi kršitev pogodbenih obveznosti toženke.

7Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka v 43. točki obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da je tožnica utemeljeno odstopila od Pogodbe, ker ji ni bil predložen ustrezen terminski plan in ni bila pravočasno obveščena o nepripravljenosti objekta, s čimer ji je bilo onemogočeno organizirati svoje delo in posledično onemogočena izpolnitev Pogodbe. Prav tako tožnici ni bila zagotovljena (pravočasna) dostava materiala na objekt s strani toženke, kar predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti toženke. Zaključilo je, da so bili razlogi za tožničin odstop od pogodbe v sferi toženke kot njene naročnice, zaradi česar je za prenehanje Pogodbe odgovorna toženka sama, zaradi česar je njen odškodninski zahtevek zoper tožnico neutemeljen.

8V zvezi s tem zaključkom je izhajalo iz materialno pravne podlage 648. člena OZ, ki ureja prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika.¹ Glede uporabe tega določila se je sodišče prve stopnje sklicevalo na citirano sodno prakso, vendar je pri tem spregledalo, da se navedeno določilo smiselno uporablja samo glede vprašanja višine plačila, ki ga je dolžan naročnik podjemniku v primeru podjemnikovega odstopa od pogodbe.²

9V tem kontekstu je pritrditi pritožbi, ki graja zmotno materialno pravno presojo zadeve, saj je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zmotno obravnavalo pravico tožnice do odstopa od Pogodbe. Na podlagi stališča pravne teorije lahko podjemnik od podjemne pogodbe odstopi samo zaradi vzrokov, ki izvirajo iz naročnikove sfere. Pravico odstopiti od pogodbe pridobi podjemnik v primeru iz drugega odstavka 625. člena OZ, če naročnik vztraja, da podjemnik izdela stvar iz materiala z napakami in bi takšna izdelava lahko okrnila podjemnikov poslovni ugled, in po splošnih pravilih o pravici upnika odstopiti od pogodbe zaradi dolžnikove zamude (primerjaj 105. člen OZ). Če naročnik zamuja z izpolnitvijo njegovih obveznosti (na primer s plačilom predujma, z izročitvijo materiala za izdelavo stvari ali z izročitvijo projektne dokumentacije).³ Glede na trditveno podlago tožnice o razlogih za odstop od Pogodbe, bi torej slednja lahko od pogodbe odstopila le na podlagi splošnih pravil o pravici upnika odstopiti od pogodbe zaradi dolžnikove zamude (103. člen OZ).⁴

10Iz ugotovitev sodišča prve stopnje v 33. in 41. točki obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je bil rok za začetek del določen v razponu določenega časovnega obdobja ter da je toženka podaljšala tožnici rok za dokončanje del, zaradi česar pritožbeno sodišče materialno pravno zaključuje, da čas ni bil bistvena sestavina Pogodbe. Iz tega razloga pritožba utemeljeno izpostavlja uporabo 105. člena OZ, ki v drugem odstavku za primer odstopa od pogodbe določa dodaten rok za izpolnitev obveznosti.⁵

11Pogodbi zvesta stranka mora storiti vse potrebne korake za prenehanje pogodbe, če zaradi zamude z izpolnitvijo pojenjuje njen interes, da prejme izpolnitev od nasprotne stranke. Ta mora neizpolnitelju enostransko določiti primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Določitev dodatnega primernega roka je posebna izjava volja, ki mora izpolnjevati določene pogoje. Primeren dodatni rok se šteje za fiksni rok in z nastopom dolžniške zamude glede izpolnitve v primernem dodatnem roku je pogodba razvezana v skladu z določbo 104. člena OZ.⁶

12Na podlagi takšnih materialno pravnih izhodišč bi morala tožnica v obravnavanem primeru za pravno veljaven odstop od Pogodbe toženki pustiti primeren rok za izpolnitev obveznosti. Zaključek prvostopnega sodišča, da je tožnica pravno veljavno odstopila od Pogodbe je torej preuranjen, saj bi moralo sodišče prve stopnje materialno pravno ovrednotiti sam postopek odstopa od Pogodbe in ne le tožničine razloge za odstop.

13Zaradi tega je treba pritrditi pritožbi, ki graja zmotno materialno pravno presojo zadeve, saj je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru zmotno uporabilo določbo 648. člena OZ. V obravnavanem primeru je treba pravico tožnice do odstopa od pogodbe presojati na podlagi 103. v zvezi s 105. členom OZ.

14Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega pristopa ni ugotovilo vseh pomembnih dejstev, potrebnih za odločitev v tej zadevi, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila drugega odstavka 355. člena ZPP izpodbijani del sodbe iz I. in IV. točke izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Po oceni pritožbenega sodišča v zvezi s presoje (ne)utemeljenosti pobotnega ugovora ni pogojev za sprejem končne (pravnomočne) odločitve pred sodiščem druge stopnje. Gre namreč za zmotno materialno pravno presojo zadeve, zaradi katere je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. V obravnavani zadevi je treba v okviru presoje razmerja med varstvom pravice do pritožbe in varstvom pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP) predvsem upoštevati, da bi bila uporaba 105. člena OZ prvič presojana šele v pritožbenem postopku. Če bi o zadevi neposredno odločalo sodišče druge stopnje, bi bila kršena ustavna pravica strank do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja. Po oceni pritožbenega sodišča razveljavitev sodbe ne posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

15Glede na izid pritožbenega postopka (razveljavitev izpodbijane sodbe) pritožbeno sodišče tudi ne odgovarja na vse nadaljnje pritožbene navedbe, saj za presojo sodišča druge stopnje niso bile več odločilne in se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti opisane pomanjkljivosti v že nakazani smeri. Pri tem bo moralo izhajati iz določbe drugega odstavka 362. člena ZPP, da lahko stranke v novem sojenju navajajo nova dejstva in dokaze le, v kolikor brez svoje krivde v dotedanjem postopku dejstev niso mogle navesti oziroma dokazov niso mogle predložiti. Izhajajoč iz 8. člena ZPP bo moralo skrbno presoditi ali celotna ravnanja, ki jih tožnica zatrjuje v pripravljalni vlogi z dne 15. 5. 2018, predstavljajo potrebne korake za prenehanje Pogodbe po 105. členu OZ. Treba je namreč poudariti, da je bila tožnica v tej smeri aktivna, saj je toženko z določenimi ravnanji pozivala k pravočasni izpolnitvi njenih (naročničinih) pogodbenih obveznosti. Pozivala jo je k pravočasni pripravi objekta za delo, k dostavi materiala, pripravi avtomatske dvigalke in k predložitvi terminskega plana.

17Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje sprejelo odločitev o razveljavitvi izpodbijane sodbe.

18V posledici sprejema te odločitve je bilo treba razveljaviti tudi stroškovni izrek iz V. točke izreka, saj bo pravdni uspeh znan šele s končno odločbo.

19V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

¹ 648. člen OZ določa, da vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, lahko naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli hoče; vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.
² Prim. z N. Plavšak v M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, 3. knjiga, str. 900.
³ Ibidem str. 899.
⁴ Ta določa, da če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine.
⁵ Drugi odstavek 105. člena OZ določa, če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev.
⁶ M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, str. 574.