VSM Sklep I Cp 134/2022

I. Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrglo predlog za obnovo postopka.

2Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec A. A. po svojem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Očita, da je zagrešena v postopku bistvena kršitev pravil postopka, ker izpodbijani sklep ne upošteva dejstva, da je s tem, ko se CSD B. ni udeležil glavne obravnave prišlo do situacije, ko je nasprotnega udeleženca potrebno obravnavati v smislu, da se je slednji udeležil obravnave kot nekdo, ki ne more biti stranka v postopku, ni mu znano kdaj ali je sploh CSD prejel sodno odločbo v predmetni zadevi, v kateri se predlaga obnova postopka in posledično ni mogel konkretizirano navesti kdaj naj bi bila sodna odločba vročena CSD B., ker s tem podatkom ne razpolaga, zato je tudi napačno uporabljeno materialno pravo ter glede okoliščine tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Postopek je tekel po uradni dolžnosti, zato bi sodišče moralo samo raziskati okoliščine v zvezi z zakonsko določenim 30-dnevnim rokom in dejstvom, kdaj je ta pričel teči za nasprotnega udeleženca, ker mu je bil postavljen s strani sodišča skrbnik CSD B., ki bi moral biti vključen v predmetni postopek ves čas tudi glede vročanja sodnih odločb. Posledično je sklep obremenjen z bistvenimi kršitvami pravil postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Graja ugotovitev, da prisotnost CSD B. na naroku naj ne bi bila obvezna, saj je to v nasprotju s pomenom po uradni dolžnosti postavljenega skrbnika v postopku, ki je postavljen prav zato, da je stranka pravilno in popolno zastopana v sodnem postopku in je prav neudeležba CSD B. tisti vsebinski razlog za obnovo predmetnega postopka, saj se ga je udeleževal kot nasprotni udeleženec nekdo, ki ne more biti stranka oziroma pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma skrbnik. Te kršitve mu ne morejo biti nadomeščene s postopkom po 54. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki določa vrnitev poslovne sposobnosti, če prenehajo razlogi zaradi katerih je bila odvzeta. Sodišče bi v tem postopku moralo ugotavljati prenehanje razlogov zaradi katerih mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, to je povezano z angažiranjem novega izvedenca in razpisanih obravnav, kar bo zahtevalo daljšo časovno obdobje, zaradi delno odvzete poslovne sposobnosti mu je nastala nepopravljiva škoda in je ogrožena njegova življenjska eksistenca. Kršena mu je pravica do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. v zvezi z 31. členom Ustave Republike Slovenije. Nadalje opozarja na svojo materialno ogroženost, ker je bil zakoniti zastopnik društva B. društvo A. A. s statusom prostovoljca in je prejemal tako imenovani dodatek za delovno aktivnost.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog nasprotnega udeleženca za obnovo postopka delnega odvzema poslovne sposobnosti¹ na podlagi določbe prvega odstavka 398. člena ZPP² v povezavi z drugim odstavkom 397. člena ZPP³, kot nepopolnega. Presodilo je, da v predlogu ni navedenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je predlog vložen v zakonitem roku. Pritožba očita sodišču bistvene kršitve glede zaključka, da v predlogu ni navedenih okoliščin, ki bi omogočale presojo ali je predlog na podlagi obnovitvenega razloga iz 4. in 10.točke 394. člena ZPP, vložen pravočasno.

5Sodišče druge stopnje je opravilo pritožbeni preizkus v mejah pritožbenih razlogov ter tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa (v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP⁴) in ugotavlja, da sodišče ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je v obrazložitvi navedlo ustrezne razloge zakaj je potrebno predlog zavreči, ki so jasni in niso med seboj v nasprotju. V nadaljevanju sodišče druge stopnje odgovarja le na bistvene pritožbene očitke, kar pa niso razlogi, ki se nanašajo na vsebinsko obravnavo predloga za obnovo postopka, ker sodišče prve stopnje nepopolnega predloga ni vsebinsko obravnavalo, torej ni presojalo ali so izpolnjeni pogoji iz 4. točke (na kar se nanašajo očitki pritožbe, da se CSD B. ni udeležil glavne obravnave in je zato prišlo do situacije, da se je nasprotni udeleženec udeležil obravnave kot nekdo, ki ne more biti stranka v postopku). Prav tako niso za obravnavo pritožbe pravno relevantni očitki glede materialne ogroženosti nasprotnega udeleženca, ker zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti ne more opravljati nalog zakonitega zastopnika društva B. društvo A. A.

6Obnova postopka je izredno pravno sredstvo in torej pomeni poseg v pravnomočnost sodne odločbe kot element pravnega varstva. Zato je utemeljeno restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo in strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge⁵.

7Pritožba dejansko ne graja zaključka sodišča prve stopnje, da predlog ne vsebuje okoliščin, ki omogočajo presojo njegove pravočasnosti. Sodišču pa očita, da nasprotni udeleženec ne razpolaga s podatkom ali oziroma kdaj je bila pravnomočna odločba o delnem odvzemu poslovne sposobnosti vročena CSD B. kot skrbniku nasprotnega udeleženca ter, da zato teh okoliščin, ki so pomembne za pričetek teka 30 dnevnega roka, ni mogel navesti. Očitek je neutemeljen, ker so vsi ti podatki razvidni iz obravnavanega spisa, ki ga je pooblaščenec nasprotnega udeleženca lahko vpogledal. Iz spisa izhaja, da je bil nasprotnemu udeležencu z odločbo CSD B. dne 23. 5. 2017 postavljen kot skrbnik CSD B., da je sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti nasprotnega udeleženca postal pravnomočen 9. 12. 2020 ter, da je bil ta sklep sodišča druge stopnje (I Cp 784/2020, z dne 9. 12. 2020) vročen CSD B. dne 21. 12 2020 (povratnica na list. št. 234 v spisu). Predlog za obnovo postopka po 4. točki 394. člena ZPP, ker pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, kar kot razlog za obnovo navaja pooblaščenec v predlogu, je potrebno vložiti v 30-dneh od dneva, ko je bila odločba vročena stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku⁶. CSD kot skrbnik je odločbo prejel 21. 12. 2020, zato je predlog z dne 20. 9. 2021, tudi ob upoštevanju podatkov, za katere pritožba očita, da bi si jih v postopku, ki teče po uradni dolžnosti moralo pridobiti sodišče samo, prepozen (določba 396. člena ZPP). Izpodbijana odločitev je zato skladna s stališčem, da rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne more začeti teči, dokler sodba ni vročena zakonitemu zastopniku.

8Glede pomanjkanja okoliščin za presojo pravočasnosti predloga po 10. točki 394. člena ZPP je sodišče prve stopnje navedlo potrebne razloge v točki 13 obrazložitve in sicer glede dopisa CSD B. z dne 12. 9. 2018 na katerega se sklicuje nasprotni udeleženec v predlogu za obnovo. Pritožbeno sklicevanje na dopis CSD B. z dne 25. 1. 2017 je prepozno in tudi nebistveno za presojo pravočasnosti predloga za obnovo postopka.

9Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, bo v nadaljevanju obravnavalo vlogo odvetnika nasprotnega udeleženca kot predlog za prenehanje skrbništva⁷, saj nasprotni udeleženec zatrjuje, da so prenehali razlogi za delni odvzem poslovne sposobnosti (vlaganja aktov pred pravosodnimi organi ter organi pregona), kar naj bi potrjeval tudi njegov skrbnik. Tako bo nasprotnemu udeležencu omogočeno ugotavljanje spremenjenih razmer. Ponovno se bo presojalo to, kar navaja pooblaščenec nasprotnega udeleženca v pritožbi, da je“ izkazan dvom v to, da bi bilo potrebno še nadalje obdržati sklep o odvzemu poslovne sposobnosti v veljavi“.

10Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 37. člena ZNP).

11Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (določba 165. in 154. člena ZPP).

¹ Zahteva za obnovo z dne 20. 9. 2021 vložena po odvetniku
² Prvi odstavek 397. člena ZPP: Prepozen (396. člen), nepopoln (drugi odstavek 397. člena) ali nedovoljen (395. člen) predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka.
³ V predlogu je treba zlasti navesti: zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja.
⁴ Prvi odstavek 216. člena ZNP-1 (Uradni list RS, št. 16/2019): Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.
⁵ Tako tudi v zadevah VSL Sklep I Cp 2353/ 2019, VSL II Cp 2171/2006.
⁶ VSRS Sklep 95/2020: Rok v zvezi z obnovitvenim razlogom iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP ni vezan na trenutek, ko je stranka pridobila možnost navesti nova dejstva oziroma predlagati nove dokaze, temveč ko je imela možnost, da to stori. Tožnik v predlogu za obnovo ni pojasnil, zakaj dejstev in dokazov, ki jih navaja oziroma na katere se sklicuje, ne bi mogel navesti oziroma predložiti prej kot dva tedna pred vložitvijo predloga. To pomeni, da sploh ni podal trditev, ki bi sodišču omogočale presojo pravočasnosti njegovega predloga. Tako tudi v zadevah: sklep II Ips 847/202009, II Ips 115/2007.
⁷ Drugi odstavek 66. člena ZNP-1: Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba postavljena pod skrbništvo, sodišče odloči o prenehanju skrbništva.