396. člen ZPP

Odločitev o zavrženju toženčevega predloga za obnovo postopka je pravilna. Golo sklicevanje na zakonske določbe ob vsebinsko praznih navedbah predloga ne zadošča. V predlogu za obnovo postopka ni navedb, ki bi utemeljevale obstoj konkretnih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je podan kateri od zakonitih obnovitvenih razlogov.

Po izteku objektivnega roka pet let od dne, ko je postala sodna pravnomočna, tožeča stranka obnove ne more več predlagati, četudi je šele po izteku tega roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog v skladu z 10. točko 394. člena ZPP.

Dovoljenost predloga za obnovo postopka, ki se sklicuje na nova dejstva in nove dokaze, je odvisna od presoje, ali je stranka nova dejstva in nove dokaze mogla uveljavljati brez svoje krivde, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Izkazati mora tudi, da glede tega dokaza ni ravnala (procesno) neskrbno. Če ta predpostavka ni izpolnjena, sodišče predlog na podlagi povsem jasne določbe prvega odstavka 398. člena ZPP kot nedovoljen zavrže. Tožnik bi lahko dokaze, na katere se sklicuje v predlogu za obnovo, ob zadostni skrbnosti predložil že v prejšnjem postopku. Glede na očitke v izredni odpovedi, ki jih je tožnik zanikal ter ob vedenju, da je zoper njega podana kazenska ovadba, ni neživljenjsko niti nerazumno pričakovati, da bi v zvezi s tem opravil ustrezne poizvedbe pri tožilstvu, torej preveril, ali se v tožilskem spisu nahajajo morebitni razbremenilni dokazi, oziroma predlagal, da dokumentacijo pridobi sodišče. Tožnik je v dokaznem postopku vsekakor to možnost imel, če nanjo ni pravočasno pomislil, mora procesne posledice takšne opustitve nositi sam.

S predlogom za obnovo postopka ni dopustno uveljavljati napačnosti ugotovitev oziroma pravne presoje (pri čemer je bila izdana sodba tudi že pritožbeno preizkušena), prav tako razloga za obnovo postopka ne more predstavljati nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in odpravljanje morebitnih hib dokaznega postopka in dokazne ocene. Nasprotno stališče bi pretirano ošibilo vrednoto pravnomočnosti in odprlo možnosti za vedno novo preverjanje dokazne ocene, na kateri temelji pravnomočna odločba, čemur izredna pravna sredstva niso namenjena.

Glede predlaganih dokazov - prepisov zvočnih posnetkov oziroma zapisnikov zaslišanja prič v kazenskem postopku, ki je tekel zoper sodelavca, ki je bil pri spornem dogodku prav tako udeležen, ne gre za nove dokaze skladno z 10. točko prvega odstavka 394. člena ZPP, saj ti niso obstajali že v času sojenja oziroma v času prejšnjega postopka, ki se je pravnomočno zaključil 16. 1. 2020. Dokazi, ki so nastali kasneje (31. 8. 2022 in 15. 2. 2023), tako ne morejo biti pravnorelevantni razlog za obnovo postopka, ker se v prejšnjem postopku sploh niso mogli uporabiti.

Obnove iz razloga po 10. točki 394. člena ZPP upoštevaje tretji odstavek 396. člena ZPP ni več mogoče predlagati, če preteče pet let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna (objektivni rok). Ker je sodba postala pravnomočna 20. 10. 2016, se je ta rok iztekel 20. 10. 2021, zato obnove postopka po 10. točki 394. člena ZPP ni več mogoče predlagati. Oprostilna sodba kazenskega sodišča za presojo obnovitvenega razloga oo 11. točki 394. člena ZPP ni upoštevna. Po določbi 9. točke 394. člena ZPP se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če se opira sodna odločba na drugo sodno odločbo ali na odločbo kakšnega drugega organa, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. Sodba se ne opira na nobeno takšno drugo odločbo.

Predlog za obnovo postopka je toženka vložila iz razlogov po 1., 5., 6., 7., 9., 10. in 11. točki 394. člena ZPP, vendar se glede na vsebino predloga ta dejansko nanaša le na uveljavljanje razloga iz 10. točke citirane določbe, medtem ko glede preostalih razlogov toženka ni podala ustreznih trditev.

Po 10. točki 394. člena ZPP se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva, oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva so dejstva, ki so nastala že v prejšnjem postopku do pravnomočnosti, le stranka zanje ni vedela. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka, saj se v prejšnjem postopku sploh niso mogla uporabiti. Ker je tožnica prejela pravnomočno oprostilno sodbo kazenskega Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. VI K 52811/2013 dne 18. 1. 2024, tega dokaza ne bi mogla uporabiti v postopku, ki je tekel pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani in katerega sodba opr. št. I Pd 1087/2013 z dne 28. 5. 2014 je postala pravnomočna 19. 2. 2015, zato dejstvo, ki ga uveljavlja tožnica, ni razlog za obnovo postopka po tej določbi, ne glede na to, da je bil predlog vložen v rokih, ki jih določa 396. člen ZPP.

Glede na to, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila po izteku prekluzivnega roka 30 dni, kot ga določa 2. točka prvega odstavka 396. člena ZPP, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP, predlog za obnovo postopka utemeljeno kot prepozen zavrglo. Ker tožnica ni predložila odločbe, na katero se sklicuje, niti ni dokazala, da brez svoje krivde odločbe ZPIZ ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v drugem odstavku 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP, za vsebinsko obravnavo predloga za obnovo postopka.

Glede na to, da je tožnica predlog za obnovo postopka vložila po izteku prekluzivnega roka 30 dni, kot ga določa 2. točka 394. člena ZPP, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP, predlog za obnovo postopka utemeljeno kot prepozen zavrglo. Ker tožnica ni predložila odločbe, na katero se sklicuje, niti ni dokazala, da brez svoje krivde odločbe ZPIZ ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da niso izpolnjeni pogoji določeni v drugem odstavku 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP, za vsebinsko obravnavo predloga za obnovo postopka.

Po pravnomočno zaključenem postopku je bila opravljena poizvedba pri upravni enoti, ki je sodišču sporočila, da je tožnici prenehalo stalno prebivališče v RS, da tožnica nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča na območju RS ter da nima prijavljenega odhoda iz območja RS, zato velja vročitev za opravljeno po preteku 8 dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko, ki predstavlja enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. Tožnica je tako zamudila 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka, zato je je njen predlog pravilno zavržen.

Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga sodišče zavrže (drugi odstavek 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP). Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Ker je sodba pravnomočna, sodišče ni imelo pravne podlage, da bi razčiščevalo oziroma se ukvarjalo z vprašanjem, ali je bila sodba zakonito vročena tožnici s pritrditvijo na sodno desko. Sodba namreč vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Nepravilno in nezakonito vročitev pravnomočne sodbe je mogoče uveljavljati le s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sodne odločbe ob smiselni uporabi določb ZIZ. Tožnica je predlog za obnovo postopka vložila 14. 11. 2023, kar pomeni, da je bil vložen po izteku prekluzivnega roka 30 dni, kot ga določa 2. točka 394. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je odločba sodišča prve stopnje v tem sporu postala pravnomočna dne 28. 10. 2015, ko je pritožbeno sodišče s sklepom Pdp 776/2015 ugotovilo, da je tožnica pritožbo umaknila. Zato se je objektivni 5-letni zastaralni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel 28. 10. 2020. Tožnica je vložila predlog za obnovo postopka dne 7. 8. 2023, torej po poteku objektivnega 5-letnega zastaralnega roka.

Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da se je objektivni 5-letni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel 5. 5. 2021, glede na to, da je postala odločba sodišča prve stopnje v tem sporu pravnomočna 5. 5. 2016. Zato na dan vložitve predloga za obnovo postopka dne 13. 5. 2023, obnove postopka torej ni bilo več mogoče predlagati. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnice, da je objektivni 5-letni rok za vložitev predloga za obnovo postopka pričel teči šele z vročitvijo odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

Stranka mora okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog za obnovo vložen v zakonitem roku, izkazati z dokaznim standardom verjetnosti. Kavzalnost oziroma možnost, da bodo nova dejstva in novi dokazi vplivali na ugodnejšo odločbo, obstoji že takrat, ko obstoji zgolj možnost, da nova dejstva in novi dokazi utegnejo pripeljati do drugačne odločitve sodišča.

Na podlagi 6. točke prvega odstavka 394. člena ZPP lahko postopek na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina.

Predlog za obnovo postopka je potrebno vložiti v 30-tih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila.

Brez neposredne povezanosti med obveznostjo dolžnika in premoženjem, ki ga je odtujil, niso izpolnjene predpostavke za uporabo 433. člena OZ. Predlog za obnovo je utemeljen le, če stranka zatrjuje novo dejstvo ali predlaga nov dokaz, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno izvedela ali pridobila možnost, da ga predlaga, po tem, ko je bil prejšnji postopek že končan s pravnomočno sodno odločbo. Tega pogoja pa ne izpolnjujejo listine, ki jih je tožeča stranka pridobila v gospodarskem sporu, ki ga zoper toženo stranko vodi stečajni dolžnik družba B. po stečajnem upravitelju pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Tožeča stranka je imela že tekom prvotnega postopka kot upnik v stečajnem postopku nad družbo B. možnost vpogledati v stečajni spis in pridobiti poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika in posledično pridobiti izjave njegovih poslovnih partnerjev. Tožeča stranka bi torej lahko že v predhodnem postopku navedene listine sama predložila, če bi bila primerno skrbna. Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Njegova naloga je, da z vidika pritožbenih ra

Okoliščine in vsa druga procesna dejstva, ki utemeljujejo popolnost in pravočasnost predloga, mora stranka navesti že v predlogu, ter po potrebi predlagati dokaze. Pri obnovitvenem razlogu iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP je bistveno, da je predlog vložen v roku tridesetih dni od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma predložiti nove dokaze. Zato mora stranka verjetno izkazati, kdaj je za nova dejstva oziroma dokaze izvedela in zakaj zanje kljub dolžni skrbnosti ni mogla izvedeti že prej. Vprašanje, kdaj bi stranka že lahko ugotovila nova dejstva oziroma pridobila nove dokaze, se presoja z upoštevanjem ustrezne stopnje skrbnosti, ki je za fizične osebe najmanj skrbnost dobrega gospodarja.