VSL Sodba IV Cp 425/2021

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah II/II. do II/VII. spremeni tako, da se pravilno glasi:

„I. Toženec A. A. je dolžan v roku 15 dni plačati preživnino

1) za mld. B. B. za obdobje od 1. 3. 2016 do 31. 12. 2016 še v zneskih: - 137 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2016 dalje do plačila, - 140 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 4. 2016 dalje do plačila, - 131 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 5. 2016 dalje do plačila, - 119 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2016 dalje do plačila, - 154 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2016 dalje do plačila, - 109 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2016 dalje do plačila, - 118 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2016 dalje do plačila, - 138 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2016 dalje do plačila, - 24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2016 dalje do plačila, - 84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2016 dalje do plačila,

2) za mld. hčerko C. C. pa za obdobje od 1. 3. 2016 do 31. 12. 2016 preživnino še v zneskih po 31 EUR mesečno vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo (16. dne v mesecu) dalje,

3) za mld. sina B. B. od 1. 10. 2020 dalje preživnino po 120 EUR mesečno do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec,

4) za preživljanje mld. hčerke C. C. od 1. 10. 2020 dalje pa preživnino po 150 EUR mesečno do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec.

II. Zavrne se višji tožbeni zahtevek za plačilo preživnine za mld. B. B. in mld. C. C., za navedene mesece v letu 2016 in za leta 2017, 2018, 2019 in čas od 1. 1. 2020 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je za leto 2016 (za čas od marca 2016) določilo preživnino za mld. B. B., rojenega ... 2011 v znesku 250 EUR mesečno, za mld. C. C., rojeno ... 2015, pa v znesku 230 EUR. Za leto 2017 je za B. B. določilo preživnino v znesku 200 EUR mesečno, za mld. C. C. pa 180 EUR mesečno, za leto 2018 za mld. B. B. 220 EUR mesečno in za mld. C. C. 200 EUR mesečno, za leto 2019 za mld. B. B. 220 EUR mesečno in za mld. C. C. 200 EUR mesečno in za leto 2020 (za čas do 30. 9. 2020) za mld. B. B. 250 EUR mesečno in za mld. C. C. 210 EUR mesečno. Po ugotovitvi zneskov, ki jih je toženec za preživljanje obeh otrok že prispeval tožnici v navedenih obdobjih je tožencu naložilo plačilo še neplačanih zneskov (II. in IV. tč. izreka izpodbijane sodbe). Višji tožbeni zahtevek (do zahtevanih 300 EUR preživnine mesečno), je prvostopno sodišče zavrnilo (tč. III. in V. izreka izpodbijane sodbe). Za čas od izdaje sodbe dalje oziroma od 1. 10. 2020 dalje pa je tožencu naložilo plačevanje mesečne preživnine za mld. B. B. v znesku po 250 EUR (VI. tč. izpodbijane sodbe) in za mld. C. C. pa v znesku 210 EUR mesečno (VII. tč. izreka izpodbijane sodbe). Tudi za navedeno obdobje je višji tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (VIII. tč. izreka izpodbijane sodbe).

2Zoper sodbo sta obe pravdni stranki vložili pritožbi, s katerima uveljavljata pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka.

3Tožeča stranka izpodbija sodbo v njenem zavrnilnem delu in v odločitvi o stroških postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je dokazala, da je skupni seštevek stroškov preživljanja za mld. B. B. 845 EUR mesečno, za mld. C. C. pa 915 EUR. Navaja, da je morda izkaz določenih stroškov res izpadel, vendar pa je treba upoštevati, da je obstoj nekaterih stroškov splošno znan in da gre za potrebne stroške, ki jih mora sodišče upoštevati ne glede na to, ali je tisti od staršev, ki jih zatrjuje, zanje predložil dokazilo. Sodišče je nepravilno znižalo nekatere stroške otrok, ker ni upoštevalo, da starša zaradi nadpovprečnih dohodkov otrokom lahko omogočita več stvari in kvalitetnejše izdelke. Ker imata nadpovprečne preživninske zmožnosti, je edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Sodišče je zato napačno zniževalo nekatere stroške, nekaterih pa ni priznalo. Prav tako sodišče ni upoštevalo, da sta otroka zaupana materi, ki s tem prevzema večji del starševske skrbi in je v vzgojo otrok bolj vpeta. Sodišče tudi ni pravilno ugotovilo preživninske zmožnosti toženca. V letu 2017 je pri svojem delodajalcu zaslužil povprečno 1.768,00 EUR, leta 2018 pa 1.798,00 EUR mesečno. Poleg tega je v letih 2014 do 2016 od SAZAS prejel 12.662,74 EUR prihodkov, v letu 2017 pa cca. 5.500,00 EUR. To pomeni, da iz tega naslova v povprečju letno prejme še med 4.500,00 EUR do 5.500,00 EUR prihodkov, kar pomeni, da mu to poveča mesečni dohodek za cca. 400 do 500 EUR. Prišteti pa je treba še dohodke od IPF ter dohodke od koncertiranja. Njegovi skupni mesečni dohodki tako znašajo od 2.300,00 do 2.400,00 EUR. Navedenih zneskov izpodbijana sodba ni upoštevala, zato je preživnina napačno odmerjena. Razmerje obremenitve staršev s preživljanjem obeh otrok ni upravičeno in utemeljeno, saj toženec prikazuje nižje prihodke in premoženje kot ga ima. Če sodišče stroškov, ki jih ima tožnica z otrokoma, ki jim jih zaradi svojega večjega delovnega angažmaja lahko privošči, ne priznava v celoti ter jih znižuje kot pretirane in nepotrebne, bi bilo ustrezno, da bi tako ugotovljene stroške krila oba starša po enakih delih. Zaključuje, da je zahtevana preživnina v znesku 300 EUR za otroka primerna in v njuno korist.

4Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Kljub jasno izpostavljenemu stališču sodne prakse, da znesek preživnine ni rezultat matematičnega izračuna, pa se morajo sodišča pri odločanju o primerni višini mesečne preživnine nanj naslanjati, prav tako tudi na javno dostopne podatke o življenjskih stroških, plačah, vrednosti nepremičnin in premičnin ter na druge relevantne in verodostojne podatke. Tega v izpodbijani sodbi ni, zato toženec s pomočjo sodnega izvedenca ekonomske stroke v pritožbi utemeljuje resnično in pravilno dejansko stanje v tej zadevi. Poudarja, da je v letu 2019 znašal njegov bruto letni dohodek 31.048,01 EUR, bruto letni dohodek tožnice pa 104.617,76 EUR. Njegovi prihodki tako predstavljajo 22,89 % delež prihodkov obeh, tožnice pa 77,11 % delež. Pritožbeno sodišče je poudarilo, da je treba od dobljenega zneska preživnine, ki odpade na starša, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, odšteti stroške, ki jih ta starš krije neposredno v času, ko je otrok pri njem na stiku. Prvostopenjsko sodišče ni naredilo preizkusa, kateri stroški so potrebni za otroka, ampak je pri življenjskih potrebščinah izhajalo s strani tožeče stranke zatrjevanih stroškov, kar je v nasprotju z določilom 129.a člena ZZZDR. Obratovalni stroški pravdnih strank so primerljivi, kar je prvostopenjsko sodišče spregledalo. Sodišče prve stopnje je previsoko odmerilo stroške prehrane ter obleke in obutve. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je strošek za hrano na člana gospodinjstva 89 EUR, strošek oblačila in obutve pa 48 EUR. Napačno je postopanje sodišča, ki je presojalo potrebe mladoletnih otrok v letu 2016 in to vzelo za osnovo za nadaljnja obdobja in v letih 2017 do 2020 ugotavljalo le, ali je prihajalo do sprememb pri potrebah otrok ter korigiralo osnovo iz leta 2016. Sodišče prve stopnje bi moralo oceniti preživninske potrebe ob trenutku izdaje sodbe, torej v letu 2020, ob upoštevanju spremenjenih okoliščin v letu 2021, ko bo mld. C. C. začela obiskovati osnovno šolo, saj bo takrat strošek vrtca odpadel. V utemeljitev svojih navedb je v pritožbenem postopku pridobil mnenje sodnega izvedenca ekonomske stroke D. D. Iz tega izhaja, da je prvostopenjsko sodišče za leto 2016 potrebe otrok ocenilo previsoko in napačno, zaradi česar je napačen tudi izračun za nadaljnja leta. Sodni izvedenec je prikazal in izračunal dejansko finančno zmožnost, to je ekonomsko moč vsake od pravdnih strank, ki je ključna za sorazmerno porazdelitev bremena preživninskih potreb otrok med starša. Izvedenčevi izračuni nedvoumno izkazujejo, da je z izpodbijano sodbo določena preživnina po letih pretirano visoka. Čeprav v izračunih niso odšteti stroški za preživljanje, ki jih ima, ko sta otroka pri njemu in četudi je za izhodišče potrebnih mesečnih stroškov vzet najvišji popis stroškov za leto 2020, bi glede na to, da otroka pri njem preživita 45 % časa, to pomeni, da so ocenjene tekoče preživninske obveznosti 373,48 EUR mesečno. Poleg tega pa ima tudi prevozne stroške z vožnjami otrok s in na stik v višini 158,00 EUR mesečno. Upoštevajoč navedeno ocenjuje, da že sedaj plačuje več kot bi moral. Navaja še, da je sodišče nekritično upoštevalo posamezne postavke potrebnih stroškov preživljanja otrok, saj je v celoti sledilo navedbam tožnice. Sodišče je prezrlo splošno znano dejstvo, da so v letu 2020 zaradi pandemije vse obšolske dejavnosti odpadle, zato teh stroškov ni bilo. Obseg vseh dejavnosti, ki jih je upoštevalo sodišče ni nujno potreben ali pa je zaradi preobremenjenosti otroka lahko zanj celo škodljiv. Izpostavlja strošek za „Science kids“ v znesku 39,90 EUR mesečno, ki je sodišče niti ne opredeli, kaj pomeni, zato ne gre za potreben strošek. Tožnica tudi ni izkazala stroška vadnine za C. C. za plesne vaje. Pri B. B. pa je sodišče v letih 2019 in 2020 štelo plačilo košarke s tremi različnimi postavkami. Hkrati je sodišče povsem napačno ocenilo strošek prehrane, obutve, oblačil, frizerja, strošek rojstnodnevnih zabav in celo strošek izdelave osebnih dokumentov. Prvostopenjsko sodišče je tudi napačno ocenilo preživninsko zmožnost vsakega od staršev. Sodišče bi moralo med stroške bivanja upoštevati tudi strošek stanovanjskega kredita. Prvostopenjsko sodišče bi moralo kot okoliščino, ki zvišuje tožničino preživninsko zmožnost upoštevati tudi dejstvo, da je bila tožnici podarjena stanovanjska hiša na naslovu njenega prebivališča. Ta zato nima stroška plačila najemnine ali stanovanjskega kredita, ki bi ga sicer imela. Ne drži ugotovitev sodišča, da sta otroka na stikih pri pritožniku zgolj 10 dni na mesec oziroma 33 % časa, pač pa 13 do 15 dni na mesec oziroma 45 % časa. Opozarja še, da vse prevoze mld. otrok na in s stika opravlja sam oziroma sam krije navedeni strošek. Sodišče bi navedeno okoliščino moralo upoštevati pri odmeri preživnine. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila 123., 129. in 129.a člena ZZZDR. Prav tako je kršilo določbe postopka, saj glede določitve preživnine oziroma potrebnih stroškov za preživljanje mld. otrok ni zaslišalo pravdnih strank. Tožencu tudi ni omogočilo izjasnitve o dokumentaciji, ki jo je sodišče prejelo s strani FURS-a. 24. 9. 2020 je sodišče izvedlo narok za glavno obravnavo, čeprav je pooblaščenec tožnika sodišče prosil za preložitev. Prav tako pa ima izpodbijana sodba tudi pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom, sodba nima razlogov oziroma niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in so ti nejasni ter med seboj v nasprotju. Prav tako je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin.

5Tožnica je v odgovoru na pritožbo toženca predlagala njeno zavrnitev. Navaja, da se toženčeva pritožba nepravilno opira na izvedensko mnenje, ki izpodbijano odločbo presoja zgolj iz ekonomskega stališča, upoštevaje ekonomske parametre in statistične podatke, ne upošteva pa okoliščin, ki jih Družinski zakonik in sodna praksa določata kot relevantne pri določitvi preživnine. Primerjava potreb in zmožnosti konkretnega primera s statističnimi podatki v Republiki Sloveniji, je neustrezna. Preživnine se začnejo pri simboličnih zneskih in rastejo preko nižjih, povprečnih, višjih in visokih, do nadstandardnih preživnin. Toženčeve zmožnosti več kot očitno omogočajo, da se otrokoma nudi spekter potreb, ki jim jih zagotavlja tožnica. Navedla je še, da ima toženec dejansko celodnevne stroške z otrokoma zgolj ob vikendih, poleg tega pa večji del poletnih počitnic preživita pri tožnici. Trditev, da za prevoze porabi 158,00 EUR mesečno, bi pomenilo, da v mesecu naredi več kot 1000 km. Toženec ne vrača oblačil otrok, ne kupuje novih in otroka pogosto obleče v premajhna oblačila, zadrži pa oblačila, ki jih je kupila tožnica. Zaključuje, da v primeru, ko obstojijo zadostna sredstva za zadovoljevanje otrokovih potreb, nekaterih od njih ni treba zadovoljevati oziroma jih je treba zadovoljevati samo v manjši meri le v primeru, če to otroku ne bi bilo v korist.

6Pritožbi sta delno utemeljeni.

7V tem sodnem postopku sta stranki oziroma udeleženca sklenila sodno poravnavo (P 554/2016-IV z dne 12. 10. 2016), da se mld. B. B., rojen ... 2011 in mld. C. C., rojena ... 2015 zaupata v varstvo in vzgojo materi (tožnici). Z navedeno sodno poravnavo in pravnomočno delno sodbo prvostopenjskega sodišča P 554/2016-IV z dne 7. 3. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1606/2019 z dne 16. 12. 2019, pa so bili stiki otrok z očetom (tožencem) določeni tako, da potekajo: - vsako torek, ko ju oče prevzame v vrtcu do 18.15 ure, ko ju pripelje na dom matere, - vsako sredo, ko ju oče prevzame v vrtcu do četrtka zjutraj, ko ju odpelje v vrtec, - vsak drugi vikend, pri čemer v prvem vikendu (krajši vikend) stik teče od sobote od 10.00 ure do nedelje do 18.00 ure, ko oče prevzame otroka in vrne materi na njenem domu, v drugem vikendu (daljši vikend) pa stik teče od petka, ko oče otroka prevzame v vrtcu in ju vrne v nedeljo ob 18.00 uri na dom matere, glede mld. C. C. pa je bilo določeno, da jo bo oče v daljšem vikendu do njenega 20. meseca starosti prevzel v soboto ob 10.00 uri in vrnil v nedeljo ob 18.00 uri na dom matere, - jesenske, božične, novoletne, zimske in prvomajske počitnice preživita otroka izmenično z vsakim od staršev, pri čemer mati pripelje otroka na dom očeta, oče pa ju vrne na dom matere zadnji dan počitnic, - v času poletnih šolskih počitnic pa preživita pri očetu po 10 dni v strnjenem kosu v mesecu juliju in mesecu avgustu, pri čemer ju oče pride iskat na dom matere prvi dan počitnic in ob 8.00 uri, mati pa ju pride iskat zadnji dan počitnic na dom očeta ob 20.00 uri. Odločeno je bilo še, da se v času šolskih počitnic redni stiki ne izvajajo. Sporna je ostala določitev preživnine za oba otroka za čas od 1. 3. 2016 dalje, kar je bilo predmet odločanja prvostopenjskega sodišča z izpodbijano sodbo.

8Neutemeljeno je pritožbeno uveljavljanje kršitve načela kontradiktornosti, katerega bistveni del je pravica strank do izjave. Tako ne drži, da sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank v zvezi s pravno relevantnimi okoliščinami pomembnimi za določitev preživnine. Navedeni dokaz je izvedlo na narokih za glavno obravnavo 23. 11. 2018 in 7. 3. 2019. Prav tako ne drži toženčev pritožbeni očitek, da mu ni bila omogočena izjasnitev o prejeti dokumentaciji s FURS. Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo z 20. 10. 2020 izhaja, da je dalo prvostopenjsko sodišče strankama potreben čas za pregled prejete dokumentacije. Toženec tudi neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je opravilo narok za glavno obravnavo 24. 9. 2020 kljub njegovemu opravičilu, saj ga ni opravilo ampak preložilo. Prav tako je neutemeljeno uveljavljanje kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Nobena od uveljavljanih pomanjkljivosti izpodbijane sodbe ni takšna, da se zaradi nje ne bi mogla preizkusiti. V sodbi sodišča prve stopnje tudi ni t.i. protispisnosti, zaradi katere se ne bi mogla preizkusiti.

9Prvostopenjsko sodišče se je pri opredelitvi materialnopravne podlage svoje odločitve sklicevalo na določila prvega odstavka 123. člena ter na 129. in 129.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Ta so vsebinsko povsem enaka določilom prvega odstavka 183. člena ter 189. in 190. člena Družinskega zakonika (DZ), ki bi ga bilo glede na drugi odstavek 290. člena DZ¹ potrebno uporabiti v tej zadevi. Iz navedenih določb izhaja, da se preživnina določi tako, da se najde ustrezno ravnovesje med potrebami preživninskega upravičenca in materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi obeh preživninskih zavezancev. Prvostopenjsko sodišče je tudi pravilno poudarilo, da določitev preživnine temelji na oceni preživninskih stroškov, ne pa na njihovem matematično eksaktnem izračunu, saj je jasno, da potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca niso in ne bodo ves čas enake. Ugotavljanje višine stroškov potreb zato ni matematična operacija v smislu zgolj njihovega seštevanja. Stroški, ki jih specificirajo stranke in ki jih ugotovi sodišče, sicer nudijo oporo, ki naj prepreči arbitrarnost, vendar pa je treba potrebe otrok razumno in celostno objektivizirati in oceniti. Ne drži pritožbena navedba, da je pri starših z nadpovprečnimi preživninskimi zmožnostmi edino omejitev preživnine po višini mogoče iskati le v koristi otroka. Sodišče mora tudi v takšnih primerih ravnati s pravo mero. To izhaja iz določbe 190. člena DZ,² po kateri v odločitev o obveznem preživninskem bremenu sodi zagotovitev tistih potreb, ki zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj otroka. Vse, kar navedeno presega, mora biti prepuščeno svobodni odločitvi staršev, ali in koliko bodo po svoji vesti nudili otroku več kot so oziroma bi bilo zavezani s sodno odločbo. Nadstandard oziroma luksuz ni nikogaršnja potreba.³

10Pri oceni stroškov preživljanja mora zato sodišče izhajati iz splošno znanih podatkov o cenah oziroma višini zatrjevanih življenjskih stroškov, pri tem upoštevati starost otrok in posebnosti konkretnega primera, t.j. posameznega otroka in sodno prakso. Ob navedenih izhodiščih pravdni stranki delno utemeljeno izpodbijata oceno stroškov za zadovoljevanje posameznih potreb obeh otrok.

11Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine (196. člen DZ). V obravnavani zadevi je bila tožba vložena 9. 3. 2016. V navedenem obdobju so se nekatere okoliščine, ki so bistvene za ugotovitev stroškov za zadovoljevanje potreb otrok in zmožnosti staršev bistveno spremenile. Tako je okoliščina, da je mld. B. B. v letu 2016 in do septembra 2017 obiskoval vrtec pogojevala drugačno ugotovitev stroškov za zadovoljevanje tako njegovih potreb kot tudi potreb mld. C. C., saj je bila cena vrtčevskega programa zanjo odvisna od okoliščine, ali je drugi ali edini otrok v vrtcu iz iste družine. Tudi okoliščina, da je tožnica v letu 2016 prejemala porodniško nadomestilo v bistveno nižjem znesku, kot pa je kasneje znašal njen dohodek iz naslova delovnega razmerja pri družbi G., d.o.o., je vplivala na različno porazdelitev preživninskega bremena med oba starša. Smiselno bi zato bilo, da bi sodišče določitev preživnine vezalo na obdobja, ko je prišlo do bistvenih sprememb v pravno odločilnih dejavnikih za določitev preživnine. Vendar pa tudi določitev preživnine za vsako leto posebej in od izdaje sodbe dalje, ne vpliva, kot bo razvidno iz nadaljevanje obrazložitve, na pravilnost porazdelitve preživninskega bremena med oba starša v spornem obdobju.

12Prvostopenjsko sodišče je za leto 2016 ocenilo stroške preživljanja mld. B. B. na približen znesek 730 EUR. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi sporočila Vrtca ugotovilo, da je znašala oskrbovalnina za mld. B. B. v letu 2016 175 EUR, v mesecih julij in avgust pa 49 EUR, kar pomeni povprečje 154 EUR. Pritožba toženca utemeljeno izpodbija oceno stroškov hrane za mld. B. B., ki jo je sodišče ocenilo na znesek 180 EUR. V sodni praksi se ocena višine navedenega stroška giblje med 70 in 130 EUR mesečno. Ob upoštevanju, da ima mld. B. B. prehrano (malici in kosilo) v šoli in glede na visoko preživninsko zmožnost njegovih staršev, je pravilna ocena navedenega stroška 130 EUR mesečno. Utemeljen je tudi tožničin pritožbeni očitek sodišču o nepravilni oceni stroškov obleke in obutve na skupen znesek 50,00 EUR. Tožnica je zaslišana na naroku za glavno obravnavo 23. 11. 2018 strošek obleke in obutve za otroka ocenilo na 100,00 EUR mesečno. Ta ocena je glede na splošno znana dejstva, okoliščino, da imata starša B. B. ugoden premoženjski standard in da sta otroku zmožna zagotoviti več od povprečnih staršev, sprejemljiva, zato jo je pritožbeno sodišče tudi upoštevalo pri oceni potreb vsakega od otrok (za C. C. od leta 2017 dalje). Pravilna je ocena stroškov kozmetike oziroma higiene, lekarne in frizerja v višini 30,00 EUR.⁴ Pravilna je tudi sodna ocena stroškov za razvedrilo in igrače v višini 25,00 EUR, za knjige in revije v znesku 10,00 EUR, za angleščino 30,00 EUR (do julija 2016) in v enakem znesku za karate (od septembra 2016 dalje), za občasne nakupe (kolo, smuči, sani, rolarji, drsalke, …) v znesku 30,00 EUR, letovanje v vrtcu 11,00 EUR mesečno, strošek izdelave osebnih dokumentov 1,87 EUR mesečno (22,50 EUR/12)⁵. Tožnica je uveljavljala tudi strošek rojstnodnevnih daril in obiskov v višini 20,00 EUR, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo zgolj v višini 5,00 EUR in strošek za rojstnodnevno zabavo B. B. v višini 300,00 EUR letno oziroma 25,00 EUR mesečno, ki pa ga prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo ne da bi za to navedlo razloge. Pritožbeno sodišče ocenjuje kot skupen strošek rojstnodnevnih daril in obiskov ter rojstnodnevne zabave B. B. na skupen znesek 30,00 EUR mesečno. Stroški izobraževanja „Science kids“ niso izkazani, zato tudi ne priznani. Pritožbeno sodišče je tudi sledilo trditvam tožnice o strošku smučarskega tečaja in opreme v skupni višini 840,00 EUR oziroma 70,00 EUR mesečno. Navedenim stroškom pa je potrebno prišteti še stroške prebivanja. Stroške bivanja za posameznega otroka je prvostopenjsko sodišče ocenilo na znesek 106,00 EUR.⁶ Pri njihovi oceni pravilno ni upoštevalo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in stroška zavarovanja. Tožnica je povzela svoje navedbe o stroških v vlogi z dne 17. 6. 2020. Po tej znašajo povprečni stroški za elektriko 75,00 EUR, povprečni stroški za Telekom 73,00 EUR, za vodo in komunalo 21,00 EUR, za snago prav tako 21,00 EUR, za ogrevanje 120,00 EUR, za RTV 12,75 EUR. Na tri dele porazdeljena vsota navedenih zneskov znaša 107,00 EUR. Seštevek vseh navedenih zneskov oziroma ocena stroškov za zadovoljevanje potreb mld. B. B. v letu 2016 tako znašajo približno 728,00 EUR. Skupna ocena stroškov prvostopenjskega sodišča se tako izkaže za pravilno.

13Pri oceni preživninskih stroškov za mld. C. C. v letu 2016 je bilo treba upoštevati strošek vrtca (za 4 mesece), ki je glede na sporočilo vrtca z dne 5. 1. 2017 o zneskih za plačilo znašal povprečno 86,00 EUR oziroma na letni ravni 29,00 EUR. Prvostopenjsko oceno stroška prehrane v višini 120,00 EUR je pritožbeno sodišče iz enakih razlogov kot pri B. B. znižalo na 100,00 EUR, ostale stroške (kozmetika oziroma higiena, lekarna) v višini 30,00 EUR oziroma obleka in obutev 50,00 EUR mesečno, plenice, robčki, hladilne kreme v višini 70,00 EUR mesečno, razvedrilo in igrače v višini 25,00 EUR mesečno, občasni nakupi 30,00 EUR mesečno, strošek izdelave osebnih dokumentov 1,87 EUR mesečno) pa je presodilo kot pravilne. Tožnica utemeljeno meni, da sodišče nepravilno ni priznalo stroška prireditve rojstnodnevne zabave, ki jo je zato pritožbeno sodišče priznalo v znesku 20,00 EUR mesečno. Navedenim stroškom pa je treba prišteti še skupen strošek prebivanja, ki odpade na vsakega otroka v višini 107,00 EUR. Skupen znesek stroškov preživljanja za mld. C. C. v letu 2016 tako znaša 462,00 EUR.

14Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je treba za celotno obdobje preživljanja mld. otrok breme njunega preživljanja med oba starša porazdeliti v razmerju 65 % tožnica in 35 % toženec. Glede na podatke o zmožnosti obeh preživninskih zavezancev, ki jih je prvostopenjsko sodišče povzelo v tč. 26 in 27 za leto 2016, omenjeni zaključek ne drži. Iz listinske dokumentacije in ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnica prejemala porodniško nadomestilo v višini 1.823,42 EUR, do septembra 2016. V navedenem mesecu je prejela osebni dohodek 2.118,81 EUR, v mesecu oktobru 2.514,69 EUR, v novembru 3.401,11 EUR in v decembru 2.794,63 EUR in regres v znesku 466,53 EUR. Njeni povprečni mesečni prejemki v navedenem letu so tako znašali približno 2.200,00 EUR. V istem obdobju je toženec prejel po pogodbi z X približno 1.650,00 EUR mesečno (od meseca marca do avgusta), v mesecu septembru pa osebni dohodek 905 EUR in po pogodbi 3.000,00 EUR (Y) ter v nadaljnjih mesecih mesečni dohodek okoli 1.520,00 EUR (Y). Poleg tega je glede na sporočilo SAZAS z dne 30. 11. 2016 prejel v letu 2016 skupni znesek 6.314,00 EUR od H., skupni znesek 1.462,00 EUR in od Zavoda IPF 249 EUR. Toženčeve preživninske zmožnosti v letu 2016 so bile tako enake preživninskim zmožnostim tožnice. Zato bi bilo treba preživninsko breme med njiju porazdeliti tako, da vsak krije polovico preživninskih potreb vsakega od otrok. To pa pomeni, da bi moral toženec za preživljanje mld. B. B. v letu 2016 plačevati mesečno preživnino v znesku 364 EUR, za mld. C. C. pa v znesku 231 EUR.

15Pritožbeno sodišče je že v svojem prejšnjem razveljavitvenem sklepu opozorilo, da je treba od sodno določenega zneska preživnine, ki odpade na starša, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, odšteti stroške, ki jih ta starš krije neposredno v času, ko je otrok pri njem (na stiku). Pri tem pa niso upoštevni prav vsi njegovi izdatki v zvezi z otrokom. V primeru, ko je otrok zaupan enemu od staršev, ta odloča o vprašanjih dnevnega življenja (tretji odstavek 151. člena DZ)⁷: o tem katera oblačila potrebuje,⁸ katere obšolske dejavnosti bo obiskoval, prav tako o nakupu potrebnega za te dejavnosti, ipd.⁹ Upoštevati in oceniti pa je treba, kolikšen del ugotovljenih mesečnih potreb otroka odpade na račun stroškov prehrane (doma), stroškov povezanih z uporabo stanovanja in stroškov higiene, kar pokriva starš, ko je otrok pri njem.¹⁰ Glede na pravnomočno določen obseg stikov otroka s tožencem v času šolskega leta in šolskih počitnic pri njem preživita približno 10 do 11 dni mesečno oziroma 1/3 časa. To pomeni, da je treba od določenega zneska preživnine odšteti strošek prehrane, higiene oziroma kozmetike in prebivanja, ki jih toženec krije neposredno v času, ko sta otroka pri njemu. Toženec tako neposredno krije del stroška prehrane za B. B. v višini približno 40 EUR (1/3 od 130 EUR), higiene oziroma kozmetike v višini 10 EUR in stanovanja v višini 35 EUR.¹¹ Od preživnine za C. C. pa je treba odšteti strošek prehrane v znesku 30,00 EUR, stroškov higiene v znesku 10,00 EUR in stroškov prebivanja v znesku 35,00 EUR.

16Ker so stroški prevoza na stike, razen v času počitnic, na tožencu, mu je treba priznati tudi strošek prevozov otrok na stike. Toženec je na zaslišanju na naroku 7. 3. 2019 navedeni strošek ocenil za znesek 50 EUR mesečno. Po mnenju pritožbenega sodišča je navedeni znesek realen, zato mu ga je tudi priznalo. Tako je treba od določene preživnine za vsakega otroka odšteti še strošek prevoza po 25 EUR mesečno. Tako je treba od preživnine določene za leto 2016 za mld. B. B. v znesku 364 EUR odšteti skupen znesek 110 EUR, ki ga toženec krije neposredno, od preživnine za omenjeno leto za mld. C. C. v višini 231 EUR pa znesek 100 EUR. Za omenjeno leto znaša preživninska obveznost toženca za mld. B. B. 254 EUR, za mld. C. C. pa 131 EUR. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je nesporno, da je v navedenem letu toženec za B. B. in C. C. že plačal zneske, ki jih je prvostopenjsko sodišče navedlo v točki 37 obrazložitve izpodbijane sodbe. Toženec je tako dolžan plačati še zneske preživnine za oba otroka, ki so navedeni v izreku te sodbe (tč. I./1) in 2) izreka).

17V letu 2017 je prišlo do bistvene spremembe pravnorelevantnih okoliščin za določitev preživnine tako na strani obeh preživninskih upravičencev, kot tudi preživninskih zavezancev. Mld. B. B. je v septembru 2017 začel hoditi v šolo. Do septembra 2017 je bila oskrbnina v vrtcu zanj 212,37 EUR, stroški šole pa 100 EUR. Preračunano na 12 mesecev je bil torej strošek vrtca 141,50 EUR in šole 33,33 EUR oziroma skupaj 174 EUR. Navedenemu strošku šole pa je bilo treba prišteti še strošek šolskega letovanja 80 EUR (mesečno 6,66 EUR), strošek šolskih potrebščin 12,50 EUR, šolskih copat 2,05 EUR mesečno, ob enakih stroških prehrane, kozmetike, higiene, lekarne, frizerja, obleke in obutve, rojstnega dneva in rojstnodnevnih daril, razvedrila in igrač, knjig in revij, karateja, občasnih nakupov, tečaja smučanja, kot v preteklem letu in odšteti strošek letovanja v vrtcu in strošek osebnih dokumentov, ki ju v letu 2017 ni bilo več. Stroški preživljanja mld. B. B. v letu 2017 so tako znašali 770 EUR mesečno.

18Prav tako so se spremenili stroški preživljanja mld. C. C. Tako je bilo treba v letu 2017 za oskrbnino v vrtcu do meseca septembra plačevati 96 EUR, od septembra dalje, ko v vrtcu ni bilo več B. B. in zato tudi ne popusta za drugega otroka, pa 320 EUR mesečno. Povprečen strošek oskrbnine v vrtcu v navedenem letu je bil tako 178 EUR. Ostali stroški v navedenem letu so bili enaki kot v letu prej, razen stroška obleke in obutve, ki ga pritožbeno sodišče ocenjuje v enakem znesku kot velja za mld. B. B. oziroma na 100 EUR mesečno. V navedenem letu so tako znašali stroški preživljanja mld. C. C. približno 680 EUR mesečno.

19V nadaljnjih letih (2018, 2019 in 2020), se stroški B. B., razen stroškov izvenšolskih dejavnosti niso spremenili. Tako je v septembru 2018 B. B. začel igrati tenis, kar je predstavljalo mesečni strošek 120 EUR oziroma na letni ravni 40 EUR (4 x 120 : 12) in plavati, kar je predstavljalo mesečni strošek 40,00 EUR mesečno oziroma na letni ravni 13,33 EUR (40 x 4 : 12). Hkrati pa je imel tudi strošek plavalne opreme v višini 4,16 EUR. Ker je odpadla oskrbnina za vrtec, je bil njegov mesečni strošek preživljanja približno 710 EUR. Višji so bili stroški preživljanja B. B. v letu 2019. Pri tem je bilo treba kot strošek zunajšolskih dejavnosti upoštevati strošek plavanja 40,00 EUR, plavalne opreme 4,16 EUR in tenisa 100,00 EUR. V navedenem letu košarka, s katero se je tudi začel ukvarjati, še ni predstavljala stroška, zato ga sodišče ni upoštevalo. Skupen strošek preživljanja mld. B. B. v navedenem letu je znašal 790,00 EUR. Enako velja tudi za leto 2020. Razen stroškov izvenšolskih dejavnosti oziroma stroškov športa, so drugi stroški ostali nespremenjeni. Za navedeno leto je tožnica kot strošek zunajšolskih oziroma športnih dejavnosti uveljavljala 40,00 EUR mesečno za plavanje, 4,16 EUR za opremo, 70,00 EUR za košarko, 160,00 EUR za tenis, 70,00 EUR za tečaj smučanja in 14,00 EUR mesečno za nogomet, Skupaj preko 300,00 EUR. Pritrditi je treba tožencu, da se iz epidemioloških razlogov v navedenem letu naštete aktivnosti nedvomno niso vse izvajale. Tako je izkazal, da je bila košarka le štirikrat. Za navedeno obdobje je bilo zato treba priznati za športne aktivnosti največ 150,00 EUR mesečno.¹² Stroški preživljanja mld. B. B. so v navedenem letu znašali približno okoli 720 EUR mesečno, povprečen znesek stroškov preživljanja za mld. B. B. za obdobje zadnjih štirih let pa je znašal 750,00 EUR.

20V letih 2018, 2019 in 2020 so bili približno enaki kot leto prej tudi stroški preživljanja mld. C. C. Za leto 2018 je tožnica sama izpovedala, da so znašali stroški oskrbnine za vrtec med 230,00 in 260,00 EUR oziroma povprečno 245,00 EUR. Za leto 2019 in 2020 pa 282,00 EUR mesečno. Ostali stroški, ki so bili ugotovljeni preteklo leto, razen stroškov plenic, robčkov in hladilnih krem, ki so z leto 2018 nedvomno odpadli, so ostali enaki. Kot skupen strošek preživljanja mld. C. C. v letu 2018, je treba priznati znesek 683,00 EUR, za leto 2019 in 2020, ko je bil nekoliko višji strošek oskrbnine v vrtcu pa 723,00 EUR. Strošek športnih aktivnosti mld. C. C. za navedeni leti, pritožbeno sodišče ni priznalo, saj ni izkazano, da so se te aktivnosti¹³ v tem času zares izvajale. Povprečen strošek preživljanja mld. C. C. za obdobje zadnjih štirih let je tako znašal približno 700,00 EUR.

21V času po letu 2017 pa so spremenile preživninske zmožnosti obeh staršev. V letu 2017 se je bistveno povečal dohodek tožnice, ki je v vseh nadaljnjih letih znašal preko 4.000,00 EUR neto mesečno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v letu 2017 znašala mesečna plača tožnice 4.650,00 EUR, v letu 2018 približno 4.500,00 EUR in približno enako tudi v naslednjih dveh letih glede na podatke o njeni bruto plači iz pridobljenih izpiskov FURS. Mesečni dohodek toženca je v letu 2017 znašal 1.610,00 EUR (dohodek iz delovnega razmerja z regresom in nagrado), poleg tega je od SAZAS-a prejel še znesek 1.708,06 EUR, preko H. 697,61 EUR. Skupaj je njegov dohodek iz delovnega razmerja, iz naslova avtorskih pravic in koncertiranja znašal približno 2.000,00 EUR mesečno. Glede na višino dohodkov pravdnih strank ob približno enakih drugih premoženjskih zmožnostih je treba porazdeliti breme stroškov preživljanja skupnih mladoletnih otrok med oba starša v razmerju 2/3 mati in 1/3 oče. Enako razmerja je torej veljalo od vključno leta 2017 dalje. To pa bi pomenilo, da je toženec dolžan od ugotovljenih stroškov mld. B. B. za leto 2017 v znesku 770,00 EUR kriti 255,00 EUR, od 710,00 EUR priznanih stroškov v letu 2018 234,00 EUR, od 790,00 EUR priznanih stroškov v letu 2018 263,00 EUR in od 720,00 EUR priznanih stroškov v letu 2020 229,00 EUR. Po odštetju stroškov, ki jih toženec v času, ko je B. B. pri njem krije sam (10,00 EUR higiena oziroma kozmetika, 35,00 EUR stroški prebivanja, 40,00 EUR stroški hrane in 25,00 EUR prevoz) in ob upoštevanju zneska 300,00 EUR, ki ga je v navedenem obdobju za preživljanje obeh mladoletnih otrok že prispeval (neprerekan je bil zaključek prvostopenjskega sodišča, ki je štelo, da je za vsakega otroka prispeval po 150 EUR), je za navedeno obdobje svojo preživninsko obveznost do mld. B. B. že izpolnil. Enako pa velja tudi glede njegove preživninske obveznosti do mld. hčerke C. C. za navedeno obdobje, katere preživninski stroški so razen za leto 2020 nižji od stroškov mld. B. B.¹⁴

22Pri določanju preživnine za mladoletna otroka za naprej oziroma od izdaje sodne odločbe dalje, je pritožbeno sodišče priznalo posamezne stroške preživljanja v enakih zneskih kot leto poprej. Stroški preživljanja mld. B. B. so 83 EUR mesečno za plačilo šolske položnice, 130 EUR mesečno znaša strošek prehrane, 30 EUR strošek kozmetike oziroma higiene, lekarne, frizerja, 100 EUR obleka in obutev, 30 EUR rojstdnodnevna darila in organizacija rojstnega dne, 25 EUR razvedrilo in igrače, 10 EUR knjige in revije, 6,66 EUR stroškov šole v naravi, 12,50 EUR stroški šolskih potrebščin, 2,5 EUR strošek šolskih copat, 107 EUR strošek prebivanja in 10 EUR strošek športnih copat. Za naprej B. B. ni več priznalo stroška smučarskega tečaja, tako kot v preteklih letih, za strošek vseh športnih aktivnosti pa mu je priznalo skupaj 100,00 EUR, kar zadostuje, ker je mld. B. B. očitno nadpovprečno športno aktiven, za dve povprečni mesečni vadnini v športnih klubih. Skupaj tako znaša ocenjeni strošek potreb B. B. v času zadnje glavne obravnave 680 EUR. Ker mora toženec kriti 1/3 navedenega preživninskega bremena, bi to predstavljalo njegovo obveznost v višini, približno 230 EUR, po odštetju zneskov, ki jih krije sam v času, ko je mld. B. B. pri njem na stiku, pa to predstavlja preživninsko obveznost v višini 120 EUR mesečno. Takšna preživnina je torej poleg okoliščine, da ima mati še enkrat večji dohodek od očeta, tudi rezultat okoliščine, da otroka pomemben del časa (na stikih) preživita pri očetu, ki jima v tem času krije del stroškov preživljanja in česar prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni upoštevalo.

23Pri ugotovitvi potreb mld. C. C. je sodišče upoštevalo ugotovljene stroške v preteklem letu (282 EUR strošek vrtca, 100 EUR strošek prehrane, 30 EUR strošek kozmetike oziroma higiene, lekarne, frizerja, 100 EUR strošek obleke in obutve, 25 EUR strošek razvedrila in igrač, 30 EUR strošek občasnih nakupov, 9,17 EUR strošek letovanja v vrtcu in športnih dejavnosti v vrtcu, 30 EUR obiskovanje rojstnih dni in strošek rojstnodnevne zabave, 10 EUR knjige in revije ter 107 EUR stroške prebivanja. Vsoti navedenih zneskov 723 EUR je pritožbeno sodišče dodalo še znesek 50 EUR za strošek športne aktivnosti oziroma znesek povprečne mesečne vadnine v športnem klubu. Od skupnega zneska ocenjenih stroškov je toženec dolžan kriti 1/3 oziroma približno 250,00 EUR, po odštetju zneskov, ki jih sam krije času, ko je mld. hčerka pri njem na stiku, pa to predstavlja preživninsko obveznost v višini 150 EUR mesečno.

24Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena in 353. člena ZPP delno ugodilo pritožbama pravdnih strank kot utemeljenima in delno spremenilo izpodbijano sodbo tako kot izhaja iz izreku te odločbe, v preostalem delu pa ju je zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

25Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) določa, da o povrnitvi stroškov postopka, kot je obravnavani, sodišče odloči po prostem preudarku, pred njegovo uveljavitvijo pa je ZPP za iste postopke vseboval enako določbo (413. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče je pravilno odločilo, da načelo pravične porazdelitve stroškovnega bremena med obe stranki terja odločitev, da vsaka sama krije svoje stroške postopka. Enako velja tudi za pritožbeni postopek, v katerem je bila vsaka od strank tudi le delno uspešna.

¹ Neuporaba navedene določbe ni v ničemer vplivala na pravilnost izpodbijane sodbe.
² Enako določa tudi 129.a člen ZZZDR.
³ Primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 265/2012.
⁴ Prvostopenjsko sodišče je stroške lekarne še enkrat upoštevalo v okviru postavke lekarna in zdravniški pregledi v znesku 15,00 EUR zato tega zneska pritožbeno sodišče pri ugotavljanju stroškov potreb ni upoštevalo.
⁵ Ta strošek je bilo treba upoštevati zgolj v navedenem letu.
⁶ Tč. 33 obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁷ Enaka določba je vsebovana v drugem odstavku 113. člena ZZZDR.
⁸ Če ni drugačnega dogovora med staršema, zato starš, ki mu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo, teh stroškov ne more uveljavljati.
⁹ Odločba Vrhovnega sodišča II Ips 345/2016, točka 8 obrazložitve.
¹⁰ Prav tam, točka 9 obrazložitve odločbe.
¹¹ Pritrditi je treba tožencu, da so stroški prebivanja pri njem glede na enake bivalne pogoje približno enaki stroškom prebivanja pri tožnici.
¹² Kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve eksaktnejša ocena tega stroška, ni bila potrebna.
¹³ Tožnica je uveljavljala, da je mld. C. C. v letu 2020 hodila na plavalne treninge in na ples.
¹⁴ Glede na ugotovljene preživninske stroške mld. C. C. v letu 2017 v znesku 680,00 EUR, v letu 2018 v znesku 683,00 EUR, v letih 2019 in 2020 po 723,00 EUR, bi znašala njegova preživninska obveznost v letu 2017 224,00 EUR, v letu 2018 227,00 EUR, v letu 2019 in 2020 pa 240,00 EUR. Po odštetju stroškov, ki jih C. C. krije neposredno v času, ko je pri njem (10,00 EUR strošek higiene, 35,00 EUR strošek prebivanja, 30,00 EUR strošek prehrane in 25,00 EUR strošek prevoza, bi bil preostali znesek, ki bi ga bil dolžan plačevati za preživljanje C. C. v tem obdobju, nižji od tistega, ki ga je v tem obdobju za njeno preživljanje že prispeval.