VSL Sodba II Cp 1091/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.217,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2019 dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka.

2Toženec v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča nepravilna in nezakonita, ker je med postopkom nepravilno uporabilo določbe ZPP o dokaznih predlogih in izvajanju dokazov ter prekluziji strank, kar je posledično vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodišče ni zaslišalo uslužbenca tožene stranke, ki naj bi preveril istovetnost toženca, z njegovim zaslišanjem bi sodišče lahko odpravilo vprašanje istovetnosti osebe, ki je dejansko sklenila pogodbo s tožečo stranko. Dokazni predlog tožena stranka ni podala šele v drugi pripravljalni vlogi, temveč že v prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 1. 2020, predvsem pa kot odgovor na navedbe tožeče stranke v njeni prvi pripravljalni vlogi oziroma šele, ko se je s trditveno podlago tožeče stranke seznanila. Toženec v zvezi s preveritvijo istovetnosti ponovno izpostavlja razhajanja v podatkih o dokumentih, s katerimi naj bi bila njegova istovetnost ugotovljena. V postopku niso bili izvedeni dokazi z zaslišanjem toženca, ki bi edini mogel pojasniti, ali gre za njegove podpise na listinah in kdo je bil dejanski plačnik predhodnih računov.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V postopkih v sporu majhne vrednosti (442. do 458. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP) sta poudarjeni načeli pospešitve in ekonomičnosti postopka (450. člen ZPP). Zato veljajo omejitve pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov ter vlaganju vlog (451. do 453. člen ZPP), lahko je omejen obseg dokazovanja (450. člen ZPP) in obrazložitve (tretji odstavek 457. člena ZPP). Omejitve so tudi pri uveljavljanju pritožbenih razlogov, in sicer se sme sodbe v postopku v sporih majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne morejo pa se izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali relativnih bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 338. člena ZPP (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Sodišče prve stopnje je navedene določbe ZPP v celoti in pravilno upoštevalo. Pri sojenju ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, materialno pravo pa je tudi pravilno uporabilo.

7Iz dejanskih ugotovitev sodbe izhaja, da sta pravdni stranki v letu 2016 in 2017 sklenili dve naročniški pogodbi za elektronske komunikacijske storitve in dve pogodbi o zagotovitvi posebne ugodnosti. Toženec je bil podpisnik teh pogodb in je prejete račune delno poravnal. Naročniški razmerji sta bili dne 21. 3. 2019 predčasno prekinjeni, ker toženec svojih obveznosti ni več poravnaval. Navedenih dejanskih ugotovitev s pritožbo ne more več izpodbijati. Tožeča stranka zahteva plačilo stroškov izklopa storitve in prekinitve pogodbe ter preostalih obrokov v zvezi z zagotovijo posebne ugodnosti za uporabo terminalske opreme.

8Neutemeljen je pritožbeni očitek o storjenih bistvenih kršitvah določil pravdnega postopka, ker da sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznemu predlogu pritožnika o zaslišanju uslužbenca tožeče stranke, ki naj bi preveril istovetnost toženca. Pritožba se sklicuje na nepravilno uporabo določb ZPP o dokaznih predlogih, kar sicer pomeni relativno kršitev določb pravdnega postopka (213. člen v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), vendar lahko ta kršitev v določenih primerih preraste v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V obravnavanem primeru je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je ta dokazni predlog pritožnik podal prepozno (šele v pripravljalni vlogi z dne 10.1.2020, ki je druga pripravljalna vloga po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) glede na določbo 451. člena ZPP in ob upoštevanju sodne prakse v primerih vlaganja predlogov za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Pritožnik je bil namreč po vložitvi dopolnitve tožbe izrecno opozorjen (list. št. 92), da mora v prvi vlogi po prejemu dopolnitve tožbe navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, z nadaljnjo vlogo pa lahko le odgovori na navedbe tožeče stranke, vse ob smiselni uporabi določb 451. in 452. člena ZPP. Pritožnik pa je dokazni predlog z zaslišanjem uslužbenca tožeče stranke, podal šele v nadaljnji (drugi) pripravljalni vlogi, pri čemer je tudi ta dokazni predlog pomanjkljiv (brez navedbe imena in priimka uslužbenca). Pritožnika sodišče ni zaslišalo, saj je po podatkih spisa neznanega bivališča v tujini, zato mu je bil postavljen začasni zastopnik, ki tudi ni sporočil sodišču popolnega naslova njegovega dejanskega bivališča. Zatrjevanih postopkovnih kršitev zato pritožbeno sodišče ni našlo, materialno pravo pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo.

9Ker niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sodbo potrdilo (353. člen ZPP).