VSC Sklep EPVDp 17/2022

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo storilčev predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa EPVD 342/2021 z dne 23. 4. 2021 (I. točka izreka), zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje (II. točka izreka) ter predlog za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije (III. točka izreka), storilcu pa naložilo plačilo stroškov postopka – sodne takse v znesku 30,00 EUR (IV. točka izreka).

2Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev pravil postopka o prekršku, napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava (1. do 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23. 4. 2021 storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta. Ta sklep je bil storilcu vročen po pooblaščencu za vročitve 3. 5. 2021. Ker storilec zoper sklep ni vložil pritožbe, niti ni podal predloga za odložitev izvršitve prenehanja prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, je sodišče ob ugotovitvi, da je sklep postal pravnomočen 12. 5. 2021, z dopisom z dne 10. 6. 2021 storilca obvestilo, da je bila izvršena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja. Ta dopis je storilec prejel osebno 11. 6. 2021. Zagovornik je 10. 6. 2021 vložil predlog za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja, 16. 6. 2021 pa še vlogo, ki jo je poimenoval „predlog za vrnitev v prejšnje stanje“ in v njej navajal, da se je storilec od 21. 4. 2021 do 15. 5. 2021 nahajal v tujini in ni podpisal vročilnice, ki izkazuje vročitev sklepa z dne 23. 4. 2021; da ga nobena oseba ni seznanila s tem pisanjem; da ni nikogar pooblastil za prejem pisanj; da je 19. 5. 2021 videl kuverto, v kateri je bil sklep z dne 23. 4. 2021 in ker je na kuverti bil označen datum 3. 5. 2021, je mislil, da je bila pošiljka po 15. dneh puščena v hišnem predalčniku, zato je 10. 6. 2021 vložil pravočasen predlog za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

5Glede na take navedbe je sodišče prve stopnje zagovornikovo vlogo obravnavalo kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 23. 4. 2021 in v okviru preizkusa pravilnosti vročitve sklepa z dne 23. 4. 2021 opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije o načinu vročitve sklepa z dne 23. 4. 2021. Z odgovorom Pošte Slovenije d.o.o. z dne 13. 7. 2021 (list. št. 43 spisa) je seznanilo zagovornika in storilca in jima določilo 15 – dnevni rok za izjasnitev o navedbah v dopisu z dne 13. 7. 2021. Zagovornik je v zvezi z navedbami Pošte Slovenije d.o.o. v dopisu z dne 13. 7. 2021, da je poštno pošiljko prevzela A. A., pojasnil, da ta oseba ne obstaja in da obstaja zgolj A. A., ki je moški in oče kršitelja, ki je 97 % gluh ter zato nikakor ni mogel komunicirati s poštarjem oziroma zatrjevati kakršnegakoli pooblastilnega razmerja. Iz dodatnega pojasnila Pošte Slovenije d.o.o. z dne 29. 10. 2021 (list. št. 52) pa izhaja, da je bilo pismo dne 3. 5. 2021 vročeno na naslovu in da ga je prevzel naslovnikov pooblaščenec gospod A. A., na podlagi ustne izjave, da ga je naslovnik pooblastil za prevzem predmetnega pisma, ter predložitve osebne izkaznice št. .... Iz odgovora Upravne enote Celje na poizvedbe sodišča prve stopnje o osebi A. A. za datumom rojstva ... 1959 in izdano osebno izkaznico št. ... (list. št. 58) izhaja, da ima oseba A. A., rojen ... 1959, izdano osebno izkaznico z navedeno številko. S pojasnilom Pošte Slovenije z dne 29. 10. 2021, dopisom Upravne enote Celje z dne 9. 12. 2021 ter ugotovitvami sodišča, ki izhajajo iz teh dokumentov, je sodišče prve stopnje seznanilo storilca in njegovega zagovornika z dopisom 15. 12. 2021, ter jima določilo 15-dnevni rok za odgovor na te ugotovitve. Ker niti zagovornik, niti storilec v zvezi s temi ugotovitvami nista podala nobenih pripomb, je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve ugotovilo, da je bila vročitev sklepa o prepovedi uporabe tujega vozniška dovoljenja opravljena pravilno, ker je v konkretnem primeru pisanje kot storilčeva pooblaščenka prevzela njegova mati C. C., ki se je poštarju izkazala z osebno izkaznico in podala pisno izjavo, da pisanje prevzema kot pooblaščenka, to pa je izkazano s pravilno izpolnjeno vročilnico. Sodišče prve stopnje je tako neargumentirane navedbe storilca, da ne ve, kdo je pisanje sprejel, štelo za neutemeljene.

6Ob pregledu spisovnega gradiva v zvezi s pritožbenimi navedbami in zgoraj povzetimi ugotovitvami je pritožbeno sodišče ugotovilo, da zagovornik sodišču prve stopnje sicer utemeljeno očita, da je zmotno ugotovilo, da je vročitev sklepa z dne 23. 4. 2021 bila opravljena po pooblaščenki za vročitve. Iz izpisa iz matičnega registra o rojstvu, ki ga je zagovornik priložil k pritožbi, namreč izhaja, da je oseba z imenom A. A. storilčev oče, medtem ko je storilčeva mati C. C., vendar gre pri tem zgolj za pomoto sodišča pri sklepanju o spolu osebe, ki je prevzela sodno pisanje, kot storilčev pooblaščenec za vročitve, ta pomota pa je posledica dejstva, da v slovenskem kulturnem prostoru ime B. zveni kot žensko ime, kot sam izpostavlja tudi zagovornik v pritožbi. Kljub temu pa ta napaka ne vpliva na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je z verodostojno listino (vročilnico) jasno in nedvoumno izkazana pravilna in zakonita vročitev sklepa z dne 23. 4. 2021 storilcu in da mu je bil ta sklep pravilno in zakonito vročen 3. 5. 2021.

7Nobenega dvoma namreč ni, da je sklep z dne 23. 4. 2021, ki je bil poslan storilcu na naslov njegovega stalnega prebivališča in naslova za vročanje, prevzel storilčev oče, ki je pri tem vročevalcu izjavil, da ga je storilec pooblastil za prevzem pisanj in se je tudi izkazal z osebno izkaznico, katere številka je izpisana na vročilnici. Tega niti zagovornik v pritožbi ne izpodbija, pač pa zgolj zatrjuje, da taka vročitev ne more biti veljavna, ker naj bi storilčev oče bil 97 % gluh in nezmožen komuniciranja. Poleg tega, da zagovornik oziroma storilec za take trditve nista predložila nobenih dokazov, je treba poudariti, da samo dejstvo, da je storilčev oče 97 % gluh, ne potrjuje nezmožnosti komuniciranja. Tako po prepričanju pritožbenega sodišča zgolj na podlagi teh, dokazno nepodprtih trditev, ni mogoče šteti, da je pri vročanju sklepa z dne 23. 4. 2021 prišlo do take napake, ki bi povzročala neveljavnost opravljene vročitve.

8Prav tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilec vztraja pri svoji navedbi v predlogih, da nikoli ni pooblastil nikogar, niti svojih staršev, da lahko v njegovem imenu dvignejo kakršnokoli pošiljko. Določba drugega odstavka 89. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se ga v postopku o prekršku uporablja smiselno glede vročanja pisanj (drugi odstavek 67. člena ZP-1) namreč ne zahteva izrecno, da bi se moral pooblaščenec za vročitve izkazati s pisnim pooblastilom. Pri tej vrsti vročanja običajno za vročanje članom skupnega gospodinjstva, v katerem prebiva tudi storilec in je ob normalnih družinskih odnosih in razmerah pričakovati, da je naslovnik (vsaj konkludentno) izrazil voljo, da se lahko pisanja, ki so naslovljena nanj in bi jih moral prevzeti osebno, lahko vročajo tudi njegovim družinskim članom kot pooblaščencem za vročitve. Tako je povsem logično in življenjsko sprejemljivo sklepanje, da lahko storilčev oče šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj, ne glede na to, ali o tem obstaja pisno ali izrecno ustno pooblastilo saj bi ob drugačni razlagi popolnoma razvrednotili pomen določbe drugega odstavka 89. člena ZUP, ker bi vročevalec moral za vsako vročitev izrecno zahtevati, da pooblaščenec za vročitve svoje upravičenje za prevzem pošiljke izkaže s pisnim pooblastilom, to pa bi tudi bilo v izrecnem nasprotju s sedaj veljavno določbo drugega odstavka 89. člena ZUP, ki zahteva zgolj to, da pooblaščenec zgolj podpiše izjavo o obstoju pooblastila za prevzem pošiljk (glej sklep Višjega sodišča v Celju EPVDp 2/2018 z dne 16. 1. 2018).

9Upoštevajoč navedeno, ko je kljub sicer napačni ugotovitvi, da je oseba z imenom B. B. storilčeva mati, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil sklep z dne 23. 4. 2021 storilcu pravilno in zakonito vročen 3. 5. 2021, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 23. 4. 2021 pravilna in zakonita.

10Posledično so pravilne tudi odločitve o zavrženju predlogov za vrnitev v prejšnje stanje in za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. V zvezi s tema predlogoma je namreč sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti, ker 89. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na uporabo katerega napotuje 3. alineja prvega odstavka 67. člena ZP-1, omogočajo vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje samo zaradi zamude roka za vložitev pritožbe in da je tudi sicer mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi le v primeru zamude procesnega roka, ne pa tudi v primeru zamude materialnopravnega roka, med katere šteje tudi 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse. V zvezi s predlogom za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije z dne 10. 6. 2021 pa je pravilno ugotovilo, da je vložen prepozno, saj bi ga glede na to, da je sklep o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije postal pravnomočen 12. 5. 2021, storilec mora vložiti najkasneje 27. 5. 2021 in je tako predlog vložen 10.6.2021 prepozen.

11Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

12Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je storilec dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.