VDSS Sklep Psp 24/2022

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je toženo stranko zavezalo, da tožniku v 15 dneh povrne 1.981,30 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroškovni sklep je izdan v zvezi s pravnomočno ugoditveno sodbo z dne 4. 10. 2021, po kateri tožena stranka krije potrebne stroške postopka v celoti, odločitev o višini pa je v skladu s 3. odstavkom 163. člena Zakona o pravdnem postopku¹ (ZPP) pridržana.

2Sklep izpodbija tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo tako, da se prizna dodatne priglašene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odredi plačilo v paricijskem roku. Priglaša stroške pritožbe.

Meni, da je sodišče za nepriznan del stroškov napačno uporabilo materialno pravo. Po 152. členu ZPP krije stroške tista stranka, ki jih je povzročila s svojim dejanjem. Ker so bile pritožbe v predsodnem upravnem postopku potrebne jih mora kriti stranka, ki jih je povzročila, saj gre za odvetniške storitve, ki so bili potrebni za pravdo (pravilno socialni spor). Tožnik nima druge možnosti povračila. Tudi po 114. členu Zakona o splošnem upravnem postopku² (ZUP) krije stroške stranka, ki jih je povzročila, če se je ta končal v njeno škodo. V 1. odstavku vloge z dne 16. 6. 2021 je navedel pripombe na priloženo mnenje in sicer, da ga sprejema ter priložil odločbo ZPIZ-a z dne 24. 5. 2021. Jasno je navedel svoje strinjanje, zato meni, da ne gre za kratki dopis, temveč obrazloženo vlogo, za katero se po 15. členu OT prizna 225 točk. Vse ostale vloge, za katere je bil določen rok za odgovor, so bile potrebne in obrazložene.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost stroškovnega sklepa, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenih materialnih določbah ZPP. V postopku ni prišlo do pavšalno zatrjevane bistvene kršitve postopka, niti do absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep je utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbene navedbe poudarja le še naslednje.

5V skladu z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih³ (ZDSS-1) se v socialnih sporih uporabljajo določbe ZPP, če z ZDSS ni določeno drugače. To velja tudi za stroške postopka. Glede na 68. člen ZDSS-1 v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj zavod vedno krije svoje stroške, za stroške tožeče stranke pa se uporabljajo pravila iz ZPP. Po 151. členu ZPP so stroški postopka izdatki, ki nastanejo med ali zaradi postopka. Vsaka stranka predhodno sama krije svoje stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen). Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče ob uporabi 155. člena ZPP upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za spor. O tem kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo odloči po skrbni presoji vseh okoliščinah primera. Ob pravilni uporabi navedenih določb ZPP je postopano tudi v predmetni zadevi.

Na temelju 163. člena ZPP ter Odvetniške tarife⁴ (OT) je zakonito priznanih 2.706,7 točk, kar po vrednosti 0,60 EUR (13. člen OT) znese 1.624,02 EUR, povečanih za 22 % DDV za 357,28 EUR, pa 1.981,30 EUR, kot je dosojeno z izpodbijanim sklepom.

6V preostalem so priglašeni stroški tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno zavrnjeni, saj za njihovo priznanje bodisi ni zakonske podlage, ali jih po 155. členu ZPP ni mogoče šteti za potrebne stroške.

7Stroški predsodnega upravnega postopka niso stroški sodnega postopka! V sodnem postopku jih ni mogoče uspešno uveljaviti. Po 113. členu ZUP gredo stroški, nastali med postopkom ali zaradi postopka v breme tistega, na katerega zahtevo se je upravni postopek začel. To velja tudi za zastopanje v predsodnem upravnem postopku. Tudi sicer je potrebno povrnitev stroškov upravnega postopka zahtevati do izdaje upravne odločbe, saj se v nasprotnem primeru glede na 1. odstavek 116. člena ZUP-a izgubi pravica do povračila. V obravnavanem primeru se ni mogoče uspešno sklicevati na 114. člen ZUP-a, ki ureja kritje stroškov postopka, v katerem je udeleženih več strank z istimi ali nasprotujočimi si interesi. Pritožba v zvezi z uveljavljanim povračilom stroškov odvetniškega zastopanja v predsodnem upravnem postopku ne more biti uspešna.

8Prvostopenjsko sodišče je nadalje utemeljeno zavrnilo po 225 priglašenih točk za pripravljalne vloge z dne 30. 8. 2021, 31. 8. 2021 ter 10. 9. 2021, ker je pravilno ocenilo, da za rešitev socialnega spora niso bili potrebni. Pravilno ugotavlja, da tožnik v vlogi z dne 30. 8. 2021 le navaja, da se z izvedenskim mnenjem strinja, v vlogi z dne 31. 8. 2021 ponavlja navedbe iz vloge z dne 16. 6. 2021, za katero mu je priznanih 225 točk in v vlogi z dne 10. 9. 2021 izraža strinjanje z izvedenskim mnenjem, ki potrjuje tožbene navedbe o začasni nezmožnosti za delo. Ker navedene vloge niso v ničemer prispevale k razsoji zadeve, glede na 155. člen ZPP priglašenih stroškov ni mogoče šteti za potrebne, kot po skrbni presoji pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.

9Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na temelju 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Torej odločiti, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

10Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP skleniti, da krije pritožnik sam svoje stroške pritožbe.

¹ Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
² Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami.
³ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.