VSL Sklep II Kp 21332/2015

Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloge za odreditev začasnega zavarovanja premoženjskopravnih zahtevkov oškodovancev A. d.o.o. v likvidaciji, B. d.o.o. v likvidaciji in C. C.

2Zoper sklep so pooblaščenci navedenih oškodovancev vložili ugovore, ki jih je v skladu s četrtim odstavkom 502.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) šteti za pritožbe, saj v skladu z drugim odstavkom 502.a člena ZKP ugovor lahko vloži le udeleženec zoper katerega je začasno zavarovanje odrejeno, pritožbo pa v skladu z četrtim odstavkom 502. a člena ZKP v zvezi s 109. členom ZKP lahko vloži predlagatelj začasnega zavarovanja takrat, kadar začasno zavarovanje ni bilo odrejeno. Pooblaščenca oškodovanih B. d.o.o. in C. C. pritožbo vlagata brez navedbe pritožbenih razlogov, pooblaščenka oškodovane A., d.o.o. pa pritožbo vlaga iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil procesnega prava. Pritožniki višjemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu oškodovancev za odreditev začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka.

3Pritožbe niso utemeljene.

4Pritožniki so v postopku priglasili premoženjsko pravni zahtevek in sicer kot zahtevek na izstavitev listine na podlagi katere se dovoli vknjižba lastninske pravice pri nepremičninah, za katere vsak od njih, na posameznih parcelah, zatrjuje lastninsko pravico, saj je zemljiškoknjižni vpis obdolžene pravne oseba D. d.o.o. - v stečaju posledica kaznivega dejanja, ki se očita obtožencu in obdolženi pravni osebi v tem postopku. Priglašen premoženjskopravni zahtevek so pritožniki predlagali začasno zavarovati s prepovedjo obdolženi pravni osebi razpolagati s predmetnimi nepremičninami.

5Prvostopenjsko sodišče je predloge pritožnikov za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka zavrnilo iz dveh razlogov:

- priglašeni premoženjskopravni zahtevki se ne tičejo povrnitve škode, vrnitve stvari ali razveljavitve pravnega posla, kot to določa drugi odstavek 100. člena ZKP, zaradi česar jih tudi ni moč začasno zavarovati;

- slovenska sodišča niso pristojna za odločanje o dajatvenem zahtevku (izstavitev zemljiškoknjižne listine), odločanje o katerem je na podlagi 1. točke 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah v izključni pristojnosti sodišč Republike Hrvaške.

6Pritožbeno sodišče se pridružuje ugotovitvam izpodbijanega sklepa, da oškodovanci v postopku uveljavljajo premoženjskopravni zahtevek, ki ga drugi odstavek 100. člena ZKP ne predvideva. Pritožbeno sodišče pri tem zavrača pritožbeno tezo, da je v skladu s 101. členom ZKP moč uveljavljati vse oziroma enake zahtevke, kot v pravdi. ZKP v 101. členu ureja aktivno legitimacijo, t.j. upravičenje za podajo premoženjskopravnega zahtevka, ki ga izenačuje s pravdno aktivno legitimacijo in ne vrsto pravdnega zahtevka. Izstavitev zemljiškoknjižne listine ni zahtevek po vrnitvi stvari, kot to zatrjujejo pritožniki. V skladu z 106. členom ZKP je stvar moč vračati takrat, kadar sodišče ugotovi, da pripada oškodovancu in da je stvar pri obdolžencu, pri katerem od udeležencev kaznivega dejanja ali pri nekom, katerem so jo ti dali v hrambo. Iz podatkov v spisu izhaja, da so predmetne nepremičnine vknjižene v zemljiško knjigo, kot lastnica je vknjižena obdolžena pravna oseba, nad katero je bil dne 18. 3. 2019 uveden stečaj in so del stečajne mase. Oškodovanci do predmetnih nepremičnin nimajo takih upravičenj, ki bi ustrezala kriteriju pripadnosti, kot ga določa 109. člen ZKP, tudi sicer pa želenih lastniških upravičenj ne morejo zahtevati z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila. Podlaga izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila je ugotovitev (izključujoče) lastninske pravice predmetnih nepremičnin, do katere so po podatkih spisa oškodovanci poskušali priti v različnih civilnih postopkih, zaenkrat neuspešno. V stečaju nad zemljiškoknjižnim lastnikom so bili z lastniškim zahtevkom, prijavo izločitvene pravice nad predmetnimi nepremičninami napoteni na pravdo, kar pomeni, da je stečajni upravitelj njihov zahtevek prerekal, da je zatorej njihovo lastniško upravičenje sporno. Oškodovanci svojega lastništva nad predmetnimi nepremičninami v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika tako ne morejo uveljavljati v tem kazenskem postopku, ne glede na njegov izzid in zagotovo ne z zahtevkom po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila in pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da že iz tega razloga ni moč ugoditi predlogu za začasno zavarovanje priglašenega premoženjskopravnega zahtevka, saj v skladu s prvim odstavkom 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki se v skladu s 502.d členom ZKP smiselno uporablja v postopku za začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi oziroma odreditvi začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka, oškodovanci niso z zadostno verjetnostjo izkazali, da terjatev obstaja ali da bo ta terjatev zoper dolžnika nastala. Oškodovanci so lastniška upravičenja uveljavljali v več pravdah v Sloveniji in na Hrvaškem in v nobeni od njih zaenkrat niso uspeli, v nekaterih pravnomočno ne, pravda oškodovanca A. d.o.o. za priznanje izločitvene pravice pa je po sklepu VS RS III Ips 23/2021 z dne 28. 9. 2021 tudi še odprta.

7Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje oškodovancu B., d.o.o., da je glede predmetnih nepremičnin podana pristojnost slovenskih sodišč, kot izhaja iz zgoraj citiranega sklepa VS RS. Glede na to, da je bil nad zemljiškoknjižnim lastnikom predmetnih nepremičnin uveden stečaj, predmetne nepremičnine pa so del stečajne mase, je potrebno uporabiti določila Insolvenčne uredbe (prvi odstavek 6. člena) in ne Uredbe Bruselj I, t.j. da po ugotovitvi, da zahtevek neposredno izhaja iz postopka v primeru insolventnosti in je z njim tesno povezan, je pristojno slovensko sodišče, tudi kazensko.

8Poleg obrazloženega pa je za odreditev začasnega zavarovanja bistven oziroma odločujoč vpliv uvedbe stečajnega postopka na izvršilne postopke. Po prvem odstavku 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. To pomeni, da kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje).¹ ZFPPIPP ne določa nobene izjeme od splošnega pravila o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja, kar enako velja v kazenskem postopku glede odrejanja začasnih zavarovanj, za katera se smiselno uporabljajo določbe ZIZ in ZFPPIPP, ki ima opisan vpliv na začasne odredbe. Ker je bil nad obdolženo pravno osebo D. d.o.o. dne 18. 3. 2019 uveden stečaj, predlogi za odreditev začasnih zavarovanj uveljavljanih premoženjskopravnih zahtevkov vloženih na glavni obravnavi dne 30. 9. 2021 (oškodovanca A. d.o.o. in B. d.o.o.) in s pisno vlogo dne 18. 11. 2011 (oškodovanka C. C.) niso dovoljeni.

-------------------------------

¹ Plavšak, Nina: Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Tax-Fin-Lex, 2017, str. 305.