VSL Sodba II Cpg 43/2022

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba (II. in III. točka izreka) potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo: (1) da se delni umik zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.000,00 EUR od 12. 3. 2020 do 11. 6. 2020 vzame na znanje in postopek v tem delu ustavi (I. točka izreka), (2) da je toženka dolžna tožnici v roku 8 dni plačati 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska od 12. 6. 2020 do plačila (II. točka izreka) ter (3) da mora toženka tožnici v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 803,12 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastanka zamude dalje (III. točka izreka).

2Zoper sodbo (II. in III. točka izreka) se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi, tožbeni zahtevek pa kot neutemeljen zavrne in tožnici naloži v plačilo vse stroške pravdnega postopka. Podrejeno je predlagala, da naj se sodba v izpodbijanem delu razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

3Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, toženki pa naloži v plačilo njene stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

6Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

7Tožnica zahteva od toženke vračilo plačanega avansa za rezervacijo hotelskih namestitev pri toženki v obdobju od 2. 8. 2020 do 6. 8. 2020, ki jih tožnica zaradi odpovedi rezervacij nikoli ni koristila.

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje:

- tožnica, ki se ukvarja z organiziranjem festivalov folklore, je pri toženki, ki je lastnica hotela X. na B., naročila nastanitev večje skupine oseb v navedenem hotelu za obdobje od 2. 8. 2020 do 6. 8. 2020, ko naj bi potekal festival na B.;

- tožnica je kot avans za naročeno nastanitev toženki 10. 3. 2020 nakazala 2.000,00 EUR;

- dne 11. 6. 2020 je tožnica toženko obvestila, da odpoveduje rezervacijo hotelskih sob, ker je bil zaradi epidemioloških razmer odpovedan festival folklore ter hkrati od toženke zahtevala vračilo 2.000,00 EUR;

- toženka je 14. 7. 2020 obvestila tožnico, da ima v dogovorjenem obdobju hotel odprt in je nastanitev možna, dne 15. 7. 2020 in 20. 9. 2020 pa je tožnici sporočila, da ji bo plačani znesek 2.000,00 EUR vrnila, česar nato ni izpolnila;

- toženki je bilo znano, da je tožnica rezervirala pri njej hotelsko nastanitev zaradi organizacije izvedbe festivala folklore, ki naj bi v tem obdobju potekal na B.

9Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Presodilo je, da sta pravdni stranki sklenili mešano pogodbo z elementi zakupne in podjemne pogodbe. Ker je ugotovilo, da je bil najem toženkinih hotelskih nastanitev na B. pogojen z izvedbo festivala folklore v tem kraju od 2. 8. 2020 do 6. 8. 2020, s čimer je bila toženka seznanjena, je ocenilo, da je takšen tožničin nagib za sklenitev pogodbe (organizacija festivala folklore) postal del poslovne podlage (kavze) sklenjene pogodbe. Z odpovedjo festivala zaradi sprejetih ukrepov za zajezitev in obvladovanje bolezni Covid-19 je odpadla tudi kavza med pravdnima strankama sklenjene pogodbe, zato lahko tožnica uveljavlja zahtevek na povračilo danega. Poleg tega bi morali biti v obravnavanem času tuji državljani, ki naj bi koristili nastanitev pri toženki, zaradi ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije ob vstopu v Republiko Slovenijo za 14 dni napoteni v karanteno. Zato je sodišče prve stopnje presodilo, da je izpolnitev toženkine obveznosti postala nemogoča zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobena od strank in je na podlagi določila 116. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) ugasnila tudi obveznost tožnice. Ker pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno. Glede toženkinega ugovora, da naj bi ji zaradi tožničine odpovedi rezervacije nastala škoda v višini 8.000,00 EUR, pa je ocenilo, da so toženkine navedbe v njeni pripravljalni vlogi z dne 21. 7. 2021, s katerimi je utemeljevala zatrjevano škodo, zaradi katere naj s tožničinim plačilom ne bi bila obogatena, na podlagi določila 451. člena ZPP prepozne. Zato je zaključilo, da je bila tožnica prikrajšana za 2.000,00 EUR, toženka pa za isti znesek obogatena, med obema elementoma obogatitve pa obstoji tudi vzročna zveza.

10Nosilni razlog prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka je bil, da je odpadla pravna podlaga med pravdnima strankama sklenjene pogodbe. Ker je podlaga pogodbe odpadla, je utemeljen zahtevek zaradi neupravičene pridobitve po tretjem odstavku 190. člena OZ¹. Razlogov prvostopenjskega sodišča o tem, da je pravna podlaga pogodbe odpadla, toženka v pritožbenem postopku izrecno ne izpodbija. Po oceni pritožbenega sodišča pa je prvostopenjsko sodišče v tem delu na ugotovljena dejstva materialno pravo pravilno uporabilo. Zato pritožnica ne more uspeti z navedbami, s katerimi izpodbija zgolj zaključke izpodbijane sodbe glede tega, da je izpolnitev obveznosti toženke nuditi hotelske storitve postala nemogoča zaradi sprejetih ukrepov za zajezitev in obvladovanje bolezni Covid-19.

11S pritožbeno navedbo, da odpoved festivala ni razlog za odpoved potovanja v Slovenijo oziroma nastanitev v hotelu, pritožnica izpodbija ugotovljeno vsebino pogodbene volje pravdnih strank, kar po ustaljeni sodni praksi spada v polje ugotavljanja dejanskega stanja². Z uveljavljanjem tega pritožbenega razloga pa pritožnica v sporu majhne vrednosti ne more uspeti. Zato se pritožbeno sodišče do te navedbe ne opredeljuje.

12Pritožnica sicer utemeljeno graja zaključek prvostopenjskega sodišča, ki je kot nesporno dejstvo ugotovilo, da so bili tuji državljani (iz Latvije in Estonije) zaradi epidemije Covid-19 v relevantnem obdobju ob vstopu v Republiko Slovenijo napoteni v karanteno. Pri tem vprašanju ne gre za ugotavljanje dejanskega stanja, temveč za uporabo materialnega prava, ki ga mora sodišče poznati po uradni dolžnosti. Toda razlogi iz 17. točke obrazložitve izpodbijane sodbe so navedeni le za primer, v kolikor pritožbeno sodišče ne bi sledilo nosilnim razlogom prvostopenjskega sodišča. Ker je pritožbeno sodišče sprejelo nosilno razlogovanje prvostopenjskega sodišča o odpadli kavzi, so dodatni razlogi odveč. Zato na tiste pritožbene navedbe, s katerimi toženka graja zaključke prvostopenjskega sodišča, da je toženkina obveznost postala nemogoča zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobena od pravdnih strank, pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13Pritožnica uveljavlja postopkovno kršitev po 451. členu³ ter tretjem odstavku 452. člena ZPP⁴. V pritožbi namreč navaja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče kot pravočasen upoštevati tudi njen ugovor oziroma navedbe, da ji je zaradi tožničinega ravnanja nastala škoda v višini 8.000,00 EUR. S tem pritožbenim očitkom pritožnica uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki ga v sporih majhne vrednosti pritožbeno ni mogoče uveljavljati. Da bi bila zatrjevana kršitev podana še iz katerega drugega pritožbenega razloga, pa iz pritožbe ne izhaja.

14Višje sodišče tudi sicer soglaša s sodiščem prve stopnje, da je bila toženka z navedbami, s katerimi je utemeljevala nastanek škode zaradi tožničine odpovedi rezervacije (s čimer je tudi smiselno zatrjevala, da ni bila obogatena) šele v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 1. 7. 2021, prekludirana. Iz določila 451. člena ZPP izhaja, da mora tožeča stranka v postopku v sporu majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo⁵. V nadaljnji (drugi) vlogi lahko stranki zgolj odgovarjata na navedbe nasprotne stranke, ne moreta pa v drugi vlogi navajati novih dejstev niti v zvezi s temi dejstvi predlagati izvedbo dokazov. Ker je tožnica v dopolnitvi tožbe obrazložila dejansko in pravno podlago svojega zahtevka, so toženkine navedbe glede nastanka škode zaradi tožničine odpovedi rezervacije v njeni zadnji pripravljalni vlogi, na katere tožnica ni imela možnosti odgovoriti, prepozne.

15S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pravno odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Do tistih navedb, ki pomenijo ponavljanje pritožbenih stališč, pa se pritožbeno sodišče ni opredelilo. Pritožba proti II. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v III. točki izreka. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

16Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa ji stroškov odgovora na pritožbo ni naložilo v plačilo, ker je ocenilo, da za pritožbeni postopek ti stroški v konkretnem primeru niso bili potrebni, saj je toženka v odgovoru na pritožbo pretežno ponovila stališča, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ali pa se je z ugotovitvami prvostopenjskega sodišča strinjala ter tako k predmetni odločitvi o neutemeljeni pritožbi ni pripomogla (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

¹ Ta določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
² Glej na primer sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 3/2014.
³ Ta določa, da mora tožeča stranka v postopku v sporih majhne vrednosti navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo.
⁴ Tožena stranka lahko v 8 dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi.
⁵ V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pa imata stranki (po predlogu za izvršbo oziroma ugovoru zoper sklep o izvršbi), možnost vsaka še v eni vlogi navajati dejstva in predlagati dokaze (prva vloga).