VSL Sklep VII Kp 35252/2021

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Rok za plačilo sodne takse v znesku 8,40 EUR, po plačilnem nalogu Okrajnega sodišča v Trebnjem I Kpd 35252/2021 z dne 22. 7. 2021, začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

1Okrajno sodišče v Trebnjem je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor zagovornika osumljenca, odvetnika B. B., zoper plačilni nalog I Kpd 35252/2021 z dne 22. 7. 2021 za plačilo sodne takse za fotokopije spisa (točka 1 izreka). Odločilo je še, da je zavezanec dolžan sodno takso po plačilnem nalogu z dne 22. 7. 2021 plačati v roku 15 dni od prejema izpodbijanega sklepa (točka 2 izreka) ter da zagovornik osumljenca sam krije ugovorne stroške (točka 3 izreka).

2Zoper sklep se je pritožil zagovornikov pooblaščenec iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani „plačilni nalog“ (pravilno: sklep) razveljavi in sklene, da se dolžniku povrnejo vsi stroški njegovega ugovora in pritožbe zoper plačilni nalog iz proračunskih sredstev sodišča v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in podatkov spisa izhaja, da je bil na podlagi določbe četrtega odstavka 70. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) osumljenemu A. A., ker je gluhonem, s sklepom podpredsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu Su 7/2021-29 z dne 7. 7. 2021 za zagovornika po uradni dolžnosti postavljen odvetnik B. B. iz ... (v nadaljevanju zagovornik). Zagovornik je dne 21. 7. 2021 pri sodišču prve stopnje podal vlogo za pregled spisa in fotokopije listin, vendar pa za fotokopije ni hotel plačati sodne takse, niti izdelanih fotokopij ni prevzel. Sodišče prve stopnje je zagovorniku poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za fotokopije spisa v znesku 8, 40 EUR (I Kpd 35252/2021 z dne 22. 7. 2021), zoper katerega je zagovornik po pooblaščencu vložil ugovor (prvi odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1) iz „vseh ugovornih razlogov“, ki ga je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

5Sodišče druge stopnje zavrača pritožbeno stališče, da naj bi zagovornik pregled in prepis spisa I Kpd 35252/2021 zahteval v imenu in na račun osumljenca oziroma, da naj bi šlo za enako situacijo, kot če bi zagovornik pregledal spis in zahteval prepis po pooblastilu osumljenca, zato sam naj ne bi bil zavezanec za plačilo sodne takse za fotokopije listin, temveč bi moral biti plačilni nalog izdan osumljencu. Ko je v kazenskem postopku obdolžencu zagovornik postavljen po četrtem odstavku 70. člena ZKP, nastane pravno razmerje med sodiščem in zagovornikom¹, če pa si obdolženec vzame zagovornika sam, pa med njima nastane mandatno (pooblastilno) razmerje². Tudi po stališču Ustavnega sodišča je treba ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V teh primerih odvetniki dejansko opravljajo naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnosti države, po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev (delujejo kot „agenti države“)³. Različni položaj postavljenega zagovornika in zagovornika po pooblastilu nadalje izhaja tudi iz določbe tretjega odstavka 92. člena ZKP, na podlagi katere se v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, potrebni izdatki in nagrada zagovornika izplačajo naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, le postavljenemu zagovorniku, ne pa tudi zagovorniku, ki obdolženca zastopa na podlagi njegovega pooblastila.

6Pritožnik svoje stališče, da naj bi zagovornik vpogledal v sodni spis in zahteval prepis listin v imenu in za račun obdolženca, neuspešno utemeljuje z navedbami, da zagovornik ni stranka kazenskega postopka (obdolženec), zato zase listin spisa ne potrebuje in so zanj brez vsake vrednosti, temveč jih zaradi priprave obrambe potrebuje obdolženec, posledično pa bi slednji tudi moral plačati sodno takso za fotokopije spisa. Zagovornik je bil postavljen gluhonememu osumljencu in kot takemu upravičenemu do obvezne obrambe (prvi odstavek 70. člena ZKP), ki mu omogoča uresničitev človekove pravice iz 2. alineje 29. člena Ustave. Zagovornik je strokovni pomočnik obdolženca, ki mu s svojim znanjem in izkustvom pomaga pri njegovi obrambi, hkrati pa je tudi samostojen subjekt kazenskega postopka, ki ima po zakonu številne pravice in dolžnosti, ki jih izvršuje v korist obdolženca.⁴ Ker ima obdolženec pravico do učinkovite strokovne pomoči, je v 73. členu ZKP določena pravica zagovornika pregledovati in prepisovati spise hkrati tudi njegova dolžnost, saj funkcije obrambe ne more uspešno opravljati, če se ne seznani z vsemi dejstvi in dokazi, ki obdolženca obremenjujejo. Posledično pa prepise spisa za uspešno obrambo potrebuje sam, še posebej v konkretnem primeru, ko je osumljenec zaradi osebnih lastnosti (gluhonemost, nepismenost) popolnoma nezmožen za vsakršno obrambo in ne le nezmožen za uspešno obrambo.

7Pritožnik zmotno zatrjuje, da upravičenec, ki je zahteval prepis spisa ni zagovornik, temveč je to osumljenec. Kot je bilo že pojasnjeno zagovornik prepisa spisa ni zahteval v imenu in na račun osumljenca, sicer pa je v določbi prvega odstavka 3. člena ZST-1 (zavezanec za plačilo) določeno splošno pravilo, da mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja (prepis listin iz sodnega spisa). Nobenega dvoma ni, da je vlogo za pregled in prepis spisa podal zagovornik in ne osumljenec. Za zagovornika je taksna obveznost nastala takrat, ko je sodni prepis zahteval (20. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), po tar. št. 10103 je znesek takse za preslikavo listine iz sodnega spisa ali iz zbirke listin z uporabo tehničnih sredstev za vsako stran izvirnika 0,20 EUR, preslikava pa se ne izda, če taksa ni plačana (opomba c). Ker zagovornik kot taksni zavezanec ob nastanku taksne obveznosti sodne takse za fotokopije listin spisa ni plačal, mu je sodišče prve stopnje, skladno s prvim odstavkom 34. člena ZST-1, upravičeno poslalo plačilni nalog, naj v 15 dneh plača dolžno takso, posledično pa je ugovor zoper plačilni nalog, v katerem je njegov pooblaščenec, enako kot v pritožbi, zatrjeval, da je bil izstavljen napačni osebi, utemeljeno zavrnilo. Po pojasnjenem se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa pravilno sklicevalo na še vedno aktualno stališče kazenske procesnopravne teorije, da mora upravičenec, ki zahteva prepis spisa, če ni oproščen plačila sodne takse, le-to vnaprej plačati, saj se mu sicer prepis ne izda ter da to velja tudi za zagovornika postavljenega po uradni dolžnosti⁵. To stališče pa je izpostavljeno tudi v sklepu Višjega sodišča v Celju II Kp 19398/2014 z dne 5. 5. 2015 (točka 6), ki ga je po zatrjevanju pritožbe zagovornik prejel skupaj s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse za fotokopije spisa. Pritožnikovo zatrjevanje, da naj bi bila razlaga določb ZKP in ZST-1, po kateri se postavljenemu zagovorniku fotokopij listin ne izroči, če vnaprej ne plača sodne takse, v nasprotju z institutom obvezne obrambe, saj postane v celoti neučinkovita, je torej napačno.

8Pritožbeno stališče, da naj bi določba tretjega odstavka 92. člena ZKP, da se potrebni izdatki in nagrada postavljenega zagovornika v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačajo naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, predstavljala poseben zakon naveden v določbi petega odstavka 10. člena ZST-1 po kateri se taksa ne plača, kadar tako določa poseben zakon, je zmotno in neutemeljeno. Določba tretjega odstavka 92. člena ZKP ne pomeni, da postavljenemu zagovorniku takse sploh ni treba plačati, temveč mora sodišču predložiti predlog za plačilo (t. i. „stroškovnik“) s specifikacijo odvetniških stroškov (odvetniških storitev in izdatkov, ki jih je predhodno kril sam; med slednje spadajo tudi izdatki za takse), ki so bili potrebni za izvršitev dela, o katerem sodišče odloči s sklepom, nato pa postavljenemu zagovorniku na podlagi izstavljenega računa vnaprej plača odvetniške stroške. Postavljenemu zagovorniku so torej odvetniški stroški plačani že med postopkom ne glede na njegov izid, in ne šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, kot to velja za zagovornika po pooblastilu in še to le v primeru oprostilne ali zavrnilne sodbe ali sklepa o ustavitvi postopka ali sklepa o zavrženju obtožnega akta (prvi odstavek 96. člena ZKP). Tudi Odvetniška tarifa določa, da mora o predlogu odvetnika za priznanje in odmero stroškov zastopanja, opravljenega za določeno osebo na zahtevo pristojnega organa ali v primeru, če je zastopana oseba po veljavnih predpisih upravičena do povrnitve stroškov zastopanja, sodišče ali drug pristojni organ odločiti v tridesetih dneh od prejema predloga (tretji odstavek 14. člena); da je odvetnik dolžan v skladu s predpisi izstaviti stranki oziroma naročniku storitve specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena (prvi odstavek 16. člena) ter da če sodišče ali drug pristojni organ iz 14. člena te tarife ne odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v tridesetih dneh od prejema odvetnikovega predloga ali ne plača odvetnikovega računa, izdanega na podlagi izdanega sklepa o stroških, v osmih dneh po izstavitvi ali v zakonsko določenem roku, če je ta daljši, ima odvetnik pravico do zamudnih obresti, ki tečejo od dneva zamude so plačila (drugi odstavek 18. člena).

9Drži, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelilo do vseh sicer po vsebini enakih ugovornih navedb kot izhajajo iz pritožbe, ker pa so bile očitno neutemeljene, ta pomanjkljivost sklepa ne vpliva na siceršnjo pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da je taksni zavezanec za plačilo sodne takse za prepise spisa zagovornik (in ne osumljenec) in ker je taksna obveznost nastala takrat, ko je sodni prepis zahteval, mora dolžno sodno takso, čeprav fotokopij spisa ni prejel, tudi plačati.

10Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter skladno z določbo sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 določilo nov rok za plačilo takse, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

¹ Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 11/99 z dne 10. 10. 2001.
² Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 163/2002 z dne 13. 1. 2005.
³ Odločba Ustavnega sodišča U-II-1/09-9 z dne 5. 5. 2009.
⁴ Horvat, Š.: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 155.
⁵ Prav tam, str. 275.